On je njen prinjenec

Anglist Miha Avanzo, ki je letos dopolnil 70 let, je mlajšim bralcem znan zlasti kot prevajalec: v slovenščini so se tudi z njegovo pomočjo oglasili Charles Bukowski, William S. Burroughs, William Blake, Sylvia Plath, William Carlos Williams, Lawrence Ferlinghetti, Danilo Kiš, Philip Roth, Harlan Coben, James Patterson, za prevod romana Hanifa Kureishija Buda iz predmestja je prejel Sovretovo nagrado ...

Leta 1986 je sestavil in kot večinski prevajalec podpisal zelo vplivno Antologijo ameriške poezije 20. stoletja, že prej pa zaslovel kot pesnik, avtor zbirk Pravica skazica (1973), Deklice (1975) in Marnje (1978). “Pripadal je skupini ustvarjalcev, ki se je uprla ustaljenim predstavam o tem, kaj naj bi bila poezija, zavrnila je njeno osebnoizpovedno, hrepenenjsko, narodnobuditeljsko ali družbenorevolucionarno vlogo in namesto tega raziskovala možnosti eksperimentalne jezikovne igre,” v spremni besedi k Rorschachu pojasnjuje Igor Divjak,tudi avtor izbora. Ugotavlja, da so bile že Avanzove mladostne pesmi “nekakšni večplastni rorschachi, igrivi jezikovni kolaži, ki v sebi skrivajo tudi pomenska nasprotja in jih v smiselno celoto, ne nujno vedno enako, sestavi šele bralec”.

Zgovoren je že moto nove knjige: “Poezija je jezik, ki se je strgal z vajeti.” Vendar Avanzove pesmi naokrog ne divjajo brezumno, kljub lahkotnosti so premišljene in še posebej dragocene po zaslugi duhovitosti. V njih se igranje z jezikom, ki mu poezija tako širi meje, prepleta z opevanje žensk - kdor prisede k Mojci, je zravenmojčen: “Ona je moja primenka in jaz sem njen prinjenec.”

Pesnik se spet oglaša. “Zakaj po štiridesetih letih? Erato, muza, ki mi je v najtežjih trenutkih dolgo ležala ob strani, me je na lepem dala na čevelj. Zamerila mi je, kar sem se raje posvetil drugačnemu besedovanju (prevajanju, izmišljevanju reklamnih sporočil). A muze so, ženske pač, muhaste in nepredvidljive in tako se je v teh letih počasi omehčala in me začela spet cukati za … brado. In to je to.” Nove pesmi niso nič manj duhovite, poet pa niza tudi strožje haikuje in v verzih se pojavlja jesensko obarvana eksistencialna tematika, še ugotavlja Divjak.