Rozmanovi vinski razmisleki
Domače knjige o vinu so redke, še redkejše tiste, ki ga ne obravnavajo zgolj tehnično, ampak se vanj poglabljajo z več plati.
Vsak, ki ga pri nas vsaj malce zanima vino, je že naletel na Jožeta Rozmana. Bodisi v živo, še verjetneje pa na kak njegov zapis, daleč nazaj v Kmečkem glasu, potem v reviji Vino in kasneje v Slovenskih novicah. Popisovanja s svojih vinskih poti in razmisleke o vinu in svetu, v katerem igra glavno vlogo, je Rozman temeljito pregnetel in iz dolge vrste člankov oblikoval daljše besedilo. Beletrina ga je uvrstila v knjižno zbirko Koda ob bok vrsti spisov o filozofiji, s čimer je razmišljanjem o vinu, predvsem pa Rozmanu, dala posebno veljavo.
Čar vina je sprehajanje med vinskimi regijami, med različnimi vinskimi slogi, med ključnimi zgodbami iz svetovne vinske zgodovine in tudi med miniaturami iz avtorjevega intimnega (vinskega) sveta. Rozmanu nista tuji niti kemija in biologija vinske trte in vina niti ampeleografija.
Ve in sporoča, da je tudi umetnost povezana z vinom, da se je premnoga umetniška ideja utrnila ob kozarcu vina, njegovo ujemanje pa ni le s hrano, temveč, kot je poskusil Rozman s prijatelji - tudi z glasbo. Seveda ne gre za kodekse, temveč za poskuse, v katerih so, denimo, mladi refošk povezali z glasom Leonarda Cohena, sladki traminec pa s Pink Floydi.
Iz Rozmanovega sprehajanja po svetu vina veje neumorno prepričanje, da je vino plod človekovega znanja, razumevanja narave in poti, da z njeno pomočjo doneguje vino. In pazi, da nima napak in bolezni, ki bi bile moteče, pa najsi gre za vinarja iz Šampanje, ki je varuh družinske tradicije, ali ljubiteljskega pridelovalca s katerega od dolenjskih gričev, kakršen je tudi Rozman.
Rozman se v spominsko-biografskem delu knjige pokloni nekaterim, ki so razumeli, kaj in kako s trto, z grozdjem in vinom: Stanku (Čurinu), Mirku (Kristančiču), Jožetu (Kupljenu), Dušanu (Terčelju), Zlatanu (Plenkoviću), Stanku (Radikonu), pa tudi Janezu Vajkardu Valvazorju, nadvojvodi Janezu, Matiji Vertovcu ...
Knjiga Čar vina je polna spominov in izkušenj, obenem pa prinaša veliko enciklopedičnega znanja, osvetljenega tudi z manj običajnih plati, da je iščoči ljubitelj vin prebrane ne bo odložil v kot, ampak se bo k njej spet in spet vračal.