V imenu boga - patriarhija

Nasilje nad življenjem na našem planetu upravičujemo v imenu višje sile in višjega dobrega. Uničenje narave upravičujemo v imenu tehnološkega in gospodarskega napredka. Vojne in razčlovečenje družbe opravičujemo v imenu varnosti, boga in demokracije.

Dogodki nasilja in strahu, ki smo jim priča zadnje desetletje, so nemara prispevali k ponovnemu preboju Dekline zgodbe pisateljice Margaret Atwood (1939), ki je prvič izšla leta 1985. K priljubljenosti knjige je nedvomno precej prispevala istoimenska serija, ki so jo letos poleti prvič predvajali na prvem programu nacionalne televizije.

Roman prikazuje življenje v družbi, kjer vlada konservativna diktatura premožnih oligarhov. Zaradi globalne ekološke katastrofe je število živorojenih otrok drastično upadlo in glavni namen totalitarnega sistema je vrnitev k tradicionalnemu načinu življenja - torej k življenju, ki je okolju prijazno, kjer vsak živi v skladu z vero in z vlogo, ki mu jo je bog dodelil. Odstopanja niso dovoljena. Skozi zgodbo glavne protagonistke Odfred, nekoč June Osborne, spoznamo vlogo dekel, oblečenih v rdečo barvo, ki so preostale plodne, zaradi česar so prisiljene v spolno podrejenost. Nekoliko svobodnejši položaj, čeprav še zmeraj podrejen, uživajo aristokratske ženske. Modra oblačila, s katerimi simbolizirajo Devico Marijo, jim podeljujejo avtoriteto nad deklami, saj verjamejo, da jim bog podari otroka preko dekle.

Pisateljica je z romanom želela prikazati družbo, v kateri nekateri religijo zlorabljajo za doseganje osebnih interesov. V Gileadski republiki je to skupina premožnejših in starejših moških, ki so vzpostavili strogo patriarhalno družbo.

Knjiga se zaključi z odprtim koncem, zato se bralcu postavi veliko vprašanj. Najpomembnejše vprašanje, ki se ga med branjem naučiš, je: Cui bono? Za vsako družbeno ali zakonodajno spremembo se je treba vprašati, kdo ima največjo korist od nje.