V vsakem fižolčku Klemnu je kalček prihodnosti

Fižolček Klemen je tako pravljica kakor tudi svojevrsten bogat priročnik - slikanica, ki jo lahko otroci zvečer berejo pred spanjem, že zjutraj pa vzamejo v roke, da bi se bodisi česa novega naučili, nekaj posadili, skuhali ali se preprosto igrali.

Vrt in skupnost

Še preden se zares podamo na dogodivščino, na kateri Klemen spozna dečka Jureta, nas avtorici že uvodoma seznanita s pisano paleto vrst fižola, ki raste na Slovenskem, in njihovimi imeni. Klemen pa je tisti neučakanec, ki se iz babičine skrinje, kjer ždi s svojimi raznolikimi sestricami in bratci, odloči podati v svet. Pravzaprav poiskati vrt, na tej poti pa naleti na Jureta, ki mu fižol nikakor ni tuj, saj ga je z njim in dobrotami, ki jih lahko s fižolom skuhaš, seznanila nedavno preminula babica. Seveda jo deček pogreša, a s pomočjo sivo-rjavega prijatelja Klemna uspe oživiti nekdaj obdelan, zdaj pa zaraščen babičin vrt in tako udejanjiti njene misli: "V vsakem semenu je kalček prihodnosti." Jure ni le oživil babičin vrt, ki je bil eden najlepših daleč naokoli, temveč je kasneje s prijatelji priredil tudi izmenjavo semen, sadik in rastlin, ki so si jih med seboj izmenjevali ljudje z vasi in mesta. Kajti v knjigi so kasneje lepo predstavljene tudi možnosti, ki jih imajo posamezniki brez velikih vrtov ali celo njiv. Nenazadnje ni naključje, da v šolah, ko želijo predstaviti klitje in spremljanje rasti rastlin, otroci posadijo fižol.

V nadaljevanju se knjiga, kot že omenjeno, prelevi v prijetno didaktično branje, kjer izvemo tako o zgodovini prihoda fižola k nam, pred katerim so v naših krajih že imeli bob in grah, kako posaditi fižol, kako ustvariti fižolov šotorček (primeren tudi za mestne balkone), kako fižol kuhamo in celo kako se tega lotiti, da bi bilo težav s "spohanjem" čim manj, sledijo recepti, ki so z izjemo namaza s feto vsi s sestavinami rastlinskega izvora, med katerimi ne manjka niti okusna babičina fižolova juha.

Nazaj k zemlji

Še preden knjigo sklene Fižolčkov Mlin, stara igra za dva igralca, pa si velja prebrati tudi štiri poslanice "Fižolčku Klemnu na rodovitno pot", ki so jih spisale botre in boter z bogatimi izkušnjami sonaravnega kmetovanja. Morda velja na koncu povzeti besede Mete Vrhunc, pionirke biodinamike v Sloveniji, ustanoviteljice in voditeljice društva Ajda Vrzdenec, ki pravi, da si biodinamiki zavzemajo za ohranjanje zdravja pogosto že zelo zastrupljene zemlje, zato zelo obžalujejo, da je "človek naravi vse bolj odtujen in da je znanje pridelovanja lastne hrane ljudem že pogosto tuje". Zato je toliko pomembnejša slikanica, ki naravnost vabi k zemlji in vrača delček znanja o pridelovanju svoje hrane med bralce, starše in otroke.

In nenazadnje je slikanica lahko tudi most med generacijami, kajti nič ni lepšega, kakor skupaj posejati seme in opazovati, kako pred našimi očmi vzklije - svetlejša - prihodnost. •