Ko grafika sreča keramiko

KOPER > Janez Matelič (1950) je v koprski Meduzi prvič razstavljal leta 1973. Takrat se je predstavil s ciklom risb, v kasnejših letih pa je v galeriji na Čevljarski ulici pokazal še grafike in slike. Tokratna razstava je del Mateličeve retrospektive - v Mestni galeriji Piran so na ogled vrhunci njegovega 40-letnega likovnega ustvarjanja, v Meduzi pa najnovejša dela, ki nastajajo na križišču dveh na videz nezdružljivih likovnih polj - grafike in keramike. Do tega neobičajnega srečanja je Mateliča pripeljala 3D grafika, ki se ji je začel posvečati pred približno dvema letoma. Glino najprej razvalja, nanjo odtisne 3D matrico, tako da gre za neke vrste nizki relief. Nekatere “keramične grafike” s posebnimi svinčniki pobarva in glazira, iz drugih pa sestavlja objekte in tako na svoj način stopa tudi na področje kiparstva.

V monografiji, ki je izšla ob umetnikovi pregledni razstavi, izdale pa so jo Obalne galerije, Brane Kovič med drugim zapiše, da je Matelič po duši grafik, njegov odnos do medija pa je izrazito eksperimentalne narave, “naravnan k preseganju konvencij in ustavljenih predstav o specifični rabi posameznih tehnik in postopkov, ki jih sproti preverja tako v slikarskih kot v grafičnih praksah”.

Razstava Grafične sekcije

Drevi ob 20. uri bodo v Pretorski palači odprli razstavo Grafične sekcije Sqart Društva likovnih umetnikov Insula. Grafična sekcija je bila ustanovljena oktobra 2004 na pobudo grafika in slikarja Janeza Mateliča. Sprva je združevala osem likovnikov, večinoma grafikov specialistov, kasneje pa so se ji pridružili še drugi člani. Na razstavi, s katero se zaključuje niz prireditev ob 30-letnici delovanja galerije Insula, bodo predstavljene grafike Zvesta Apollonia, Jureta Cihlarja, Ljerke Kovač, Mire Ličen Krmpotić, Janeza Mateliča,Rudija Skočirja, Franca Vecchieta, Toma Vrana, Andraža Šalamuna, Borisa Benčiča, Erika Lovka, Rudija Španzla in Klavdija Palčiča. Razstava bo odprta do 4. septembra.

A ne glede na izlete v različne likovne govorice Mateličevo podobo krojijo črtne strukture izbranih motivov in soodvisnost linij.

Dejan Mehmedovič se s Kovičem strinja, v svojem zapisu pa ugotavlja še, da lahko Mateličevo delo strnemo pod tri načela: poleg neustavljive eksperimentalnosti v njegovem opusu kot stalnici prepoznava še izjemno inventivnost pri iskanju praktičnih rešitev in preprosto likovno formo, ki pa odpira globoko vsebinsko zaledje. To je pri umetniku iz Kopra že dolgo svet, v katerem živi, in tudi na najnovejših delih upodablja vedute mest, pa ribe, školjke in drugi morski živelj ter tudi tako dokazuje, da je pri njem duh prostora (genius loci) še kako živ.

MAKSIMILJANA IPAVEC