Ko Istra sreča Mehiko, Kubejski pa Kosovela in Paza

Uvodni večer letošnjih četrtkovih večerov Pri špini je pripadel zgolj na prvi pogled nezdružljivi mešanici istrskih in mehiških viž, ki sta jih na tradicionalno povsem zapolnjenem Largu na Ljubljanski zaigrala in odpela kantavtorica Katja Šulc in istrski glasbenik Marino Kranjac. Kot je uvodoma dejal gostitelj Drago Mislej - Mef, je javnost glasbenico in pevko spoznala skozi raznolike glasbene projekte - od uglasbene poezije Mile Kačič, elektronike z albuma Twisted Delight, uglasbene romske poezije do mehiške glasbe in tiste, navdahnjene s kulturo ameriških staroselcev na predlanskem albumu West Wind Blow From Your Prairie Nest. Tokrat se je oglasila tudi uglasbena poezije istrskega pesnika Alojza Kocjančiča, kar je plod njenega nekajmesečnega bivanja v umetniški rezidenci, ki jo je koprska občina uredila v pesnikovem nekdanjem domu v Kubedu.

Katja Šulc in Marino Kranjac Pri špini

Foto: Maja Pertič Gombač

Od Izole do Mehike

Pomembno je bilo tudi srečanje z velikim poznavalcem, preučevalcem in interpretom istrske glasbe Marinom Kranjacem - njegova zasedba Vruja letos praznuje 25-letnico delovanja, sam pa 40 let soustvarjanja domače glasbene krajine -, s katerim sta uglasbila dve Kocjančičevi pesmi, ki ju je glasbenica izdala na singl plošči Kubejski, in zasnovala nadvse zanimivo glasbeno sodelovanje, prvič predstavljeno aprila v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma.

Tudi v Izoli je program objela Kocjančičeva pesem Kamen, trn in brin, ki je za uverturo zazvenela le kot recitacija v sklepu pa še z uglasbeno različico, na kateri je Kranjac pevko spremljal na večstrunskem inštrumentu, imenovanem oprekelj ali male cimbale, ki izhaja iz srednjega veka in je bil rekonstruiran na podlagi cerkvene freske. Z istrskega konca so med drugim zazvenele še ena uglasbena Kocjančičeva poezija Kubejskim šavrinkam, Mile moje škalice, kot jih je zapisal Aldo Kumar ter ljudski Zrasla mi ladonja in Plovi mi plovi moj brode, pri katerih je pomembno vlogo igralo elektronski “looper”, s katerim avtorica posname - “posempla” delček napevov, ki jih nato predvaja kot spremljavo.

Prihaja Tomo's band

V nadaljevanju se je Kosovelova misel družila s pesmijo Octavia Paza - Viento agua piedra - oba sta govorila o enosti z naravo -, nato je zadonela Mehika z znanimi vižami, kot so Cuccurrucucu paloma, Llorona ali Gracias a la vida. Sklepne misli so pripadle uglasbeni Kosovelovi Večer pod rdečo sipino in že omenjeni Kocjančičevi Kamen, trn in brin, po kateri je Kranjac postregel še s posebnim dodatkom, priredbi Mefove skladbe Pot domov v narečju Krkavč in ob spremljavi tržaške harmonike.

Večer pa ni zaznamoval le čudovit preplet melodij in pomenljivih verzov, temveč tudi kroštole, domače istrsko krhko pecivo, dar prijateljic večerov Pri špini. Ti se prihodnji četrtek nadaljujejo s predstavitvijo novega albuma izolskega benda Tomo's band, naslovljenim Kavarna.