Ko se naslikano združi z besedo

SEŽANA> V Veliki galeriji Kosovelovega doma so ob svoji 20. obletnici oblikovalko, domačinko Jano Pečečnik Žnidarčič, povabili, da predstavi svoj 15-letni opus. Razstava nosi naslov V konici čopiča sem doma, na ogled pa bo do 8. aprila.

Na otvoritvi 11. samostojne razstave Jane Pečečnik Žnidarčič so njene misli predstavile prijateljice, z glasbenimi vložki pa sta sodelovala tudi Maja Kenda in Matija Marion.

Na razstavi je mogoče videti raznovrstne artikle, ki jih je Pečečnikova oblikovala: od knjig, koledarjev (Pečečnikova že vrsto let oblikuje tudi koledarje ČZD Primorske novice) in ilustracij do čeveljcev za plesno predstavo skupine Mehki čevlji, plakatov in ovitkov za zgoščenke. “Izbiranje predstavljenih del je bilo težko delo, saj je bilo za vsa absolutno premalo prostora,” je na otvoritvi povedala avtorica razstave. Različne tehnike pa so posledica želje, da bi bila čim bolj raznolika in da se lahko dela loteva na različne načine. Kljub temu pa je mogoče med raznovrstnimi podobami zaznati rdečo nit.

Rada ima hitre linije in enopotezne risbe s čopičem.“Všeč mi je, da s krokijem upodobim trenutek in s tem sporočilo, o katerem govori besedilo,” je povedala oblikovalka, ki je za ilustracije v knjigi Rudija KerševanaKako naj pticam to povem v Pekingu pred šestimi leti prejela častno nagrado. Je pa proces od začetka do izpeljave posameznega projekta težaven in včasih tudi dolgotrajen. “Ko dobim nalogo se z njo ukvarjam toliko časa, dokler ne pride prava ideja,” je povedala Pečečnikova.

Poudarila je tudi, da ji vsak projekt predstavlja poseben izziv. Na vprašanje, kaj je tisto, kar je najlepše delati, pa odgovarja: “Projekte, pri katerih imam popolnoma proste roke. Takrat lahko nastane zares dokončen izdelek.”

Jana Pečečnik Žnidarčič se je najprej šolala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, šolanje pa nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Nagrade jo spremljajo že od vsega začetka, saj je že za svoje diplomsko delo z naslovom Knjiga kot organizem, Bršljan, Regijski park Škocjanske jame leta 1996 prejela prvo nagrado na Festivalu Magdalena v kategoriji knjižne publikacije.

Dobra znanka festivala kreativne komunikacije je ostala tudi v nadaljevanju svoje kariere, saj je leta 1999 prejela prvo nagrado v skupini publikacije, večkrat pa je prišla tudi v ožji izbor za nagrado. Sedemkrat se je uvrstila v ožji izbor za nagrado zlati MM in leta 2002 prejela priznanje zlati MM.

PETRA MEZINEC