Ko spregovori glasba, padejo vse jezikovne pregrade
Obletnici - 350. ustanovitve pihalnega orkestra rudarjev in 35. pobratenja med Idrijo in francoskim Aumetzem - sta v soboto botrovali skupnemu koncertu pihalnih orkestrov obeh mest. Ob glasbi, s katero se godbeniki sporazumevajo vsa desetletja pobratenja, so močno vlogo odigrala še čustva.
IDRIJA > > Idrijski pihalni orkester rudarjev in francoski Harmonie iz pobratenega Aumetza sta v soboto občinstvu poklonila glasbeno sproščen večer. Z njim je idrijski orkester odigral predzadnje dejanje bogatega niza koncertov in kulturnih obeleževanj svoje 350. obletnice ustanovitve. Pripravlja le še slavnostni novoletni koncert.
Glasbeni pozdrav občinstvu in jubilantu je pripadel francoskemu orkestru Harmonie d'Aumetz. Z nizom popularnih skladb sodobnih avtorjev je dodobra ogrel občinstvo. V veselih tonih so nadaljevali tudi domači godbeniki, ki so se najprej poklonili spominu na Slavka Avsenika z njegovim valčkom.
Tudi skupni del programa sta orkestra začela z Avsenikovo polko in ga sklenila s koračnico, ko jo je pokojni Viko Štrucl namensko napisal za sponzorko idrijske godbe - korporacijo Hidria. Vmes sta, tako kot na prvem skupnem koncertu pred desetletji, razveselila z Allmedovim Evropskim maršem.
Gostje so svoj del programa sklenili s Fucikovim Triglavom. Triglav, proti kateremu so v mislih zrli slovenski izseljenci v rudarsko francosko Loreno, je bil tudi motiv darila orkestra Harmonie idrijskim kolegom. “Naše prijateljstvo, univerzalni govorici glasbe in medsebojnega spoštovanja, obetata lepo prihodnost 35 let staremu pobratenju. To pa zagotavlja, da nikoli ne bomo pozabili slovenskih rudarjev, ki so po koncu vojne v minulem stoletju prišli v Loreno po kruh,” je ob vročitvi darila dejala predsednica Harmonie Paula Spaniol.
Izseljeni rudarji, številni tudi iz Idrije in okolice, ki so prispevali k pobratenju, so v glavnem že odšli. Kulturne vezi, žal ne tudi gospodarske, pa Idrijo in Aumetz trdno povezujejo. Za razliko od uvodnih koncertov, plesnih in pevskih večerov pred 35 leti, v današnjih sestavih - tudi v orkestru - slovensko skoraj ne govorijo več in Idrijčani, z redkimi izjemami, ne razumejo francosko. Ko spregovorijo v svoji glasbeni govorici, pa ni prav nobene zadrege. Harmonija na sobotnem koncertu se je zato iztekla v stoječe ploskanje publike.
SAŠA DRAGOŠ