Ko zamik postane premor in upor proti hiperproduktivnosti

Kultura
, posodobljeno: 6. 11. 2026, 5:15

V svetu, ki od nas zahteva vse več hitrosti in produktivnosti, si je vredno vzeti čas tudi za premor. Prav zamik, njegove razpoke in nepredvidljive poti so v središču letošnje osrednje razstave festivala IZIS, ki jo bodo drevi odprli v koprskem Libertasu.

September, basstion

Drugi del razstave Zamik so pripravili v koprskem Bastionu.

Foto: Fb/festival Izis

KOPER • “Zamik lahko razumemo kot zamujanje za hitrejšim dogajanjem, vendar je v prostoru nenehnih dražljajev zamik tudi premor, vrzel, počitek, razpoka, prelom. Omogoča čas potencialnosti in pričakovanja - kot tudi umik od vnaprej začrtanih tirnic toksične hiperproduktivnosti,” razmišlja Irena Borić, kuratorka razstave Zamik III - Zamaknjeni sistemi. Ta bo v Libertasu in Bastionu do 22. novembra zbrala dela dvanajstih umetnic in umetnikov iz Slovenije in tujine.

Zamik se lahko skriva marsikje. V podvodnem svetu, kjer ladijski promet preglasi komaj slišne zvoke morskih travnikov, v kamninah, ki hranijo zgodovino, nepredstavljivo daljšo od človeške, ali v kovinski plošči, na kateri se beseda razkriva tako počasi, da je ob vsakem obisku videti nekoliko drugače. Razstava se ne ustavlja le pri vprašanju, kako delujejo stroji in digitalni sistemi, temveč tudi pri tem, kaj se zgodi, ko se njihovi ritmi srečajo z živimi bitji, naravo in človekom.

Robertina Šebjanič in Ida Hiršenfelder sta z morsko biologinjo Ano Lokovšek z Morske biološke postaje Piran pripravili Ribji šepet, zvočno raziskovanje podvodnih krajin jadranskih morskih travnikov, v katere vse bolj posega hrup ladijskega prometa. Umetniški duo Swamp_Matter se je odpravil v Škocjanske jame. V delu Kamni so le navidez neživi razmišlja o geološkem času in sledeh, ki jih človek pušča v Zemljini skorji.

Saša Spačal bo pokazala 88 kromatogramov tal, postopoma onesnaženih s PFAS, tako imenovanimi večnimi kemikalijami. Skupaj s kulturno teoretičarko Alison Sperling je pripravila tudi filmski esej Vzdrževalni vzorci, distopični pogled v bližnjo prihodnost, v kateri letališča še vedno stojijo, vendar nimajo več svoje funkcije. Nekoliko drugačen časovni razpon ponuja delo Line Rica: cinkova plošča bo ves čas razstave potopljena v raztopino modre galice in soli, dokler se na njej ne bo razkrila beseda everything.

Razstava se ne ustavlja le pri vprašanju, kako delujejo stroji in digitalni sistemi, temveč tudi pri tem, kaj se zgodi, ko se njihovi ritmi srečajo z živimi bitji, naravo in človekom.

Svojevrstne svetove odpirajo tudi drugi sodelujoči. Kolektiv Format C predstavlja omrežene strežnike, ki si podajajo animirane hipermedijske vsebine, Oskar Kandare pa avtonomni kinetični sistem, ki se kot enocelično bitje odziva zgolj na najbližjo okolico. Lara Reichmann v delu Loading Suns ustvarja spreminjajočo se digitalno pokrajino, kakršno bi lahko videli s satelita. Urška Preis se v treh prepletenih postavitvah posveča bolečini, brazilski umetnik Luiz Zanotello pa v realnem času pregleduje vremenske kamere z različnih koncev sveta. Lukas Truniger obiskovalce zrcali v razbitem LED-zaslonu, Staš Vrenko pa v Zankah v prenosu daje zvok procesom tehničnih medijev, ki jih sicer ne slišimo.

Za IZIS so si letos vzeli čas

Letošnji IZIS je tudi sam ubral nekoliko drugačen ritem. Štirinajsta izdaja festivala, ki ga pripravlja Kulturno izobraževalno društvo PiNA, se je namesto v nekaj strnjenih festivalskih dneh raztegnila čez skoraj pol leta. Maja jo je odprla študentska razstava Motnja sobivanja, junija in septembra pa so v Bastionu gostili koncerte prostorskega zvoka v okviru cikla Zamaknjena zvočna polja. Novembrska razstava je tretji in zaključni del programa. “Festival smo letos zastavili počasneje kot kdaj koli prej, v treh delih in skoraj pol leta. To je bila zavestna odločitev, zavesten zamik,” pravi producent festivala in predsednik PiNE Borut Jerman.

Koper, 23.09.2022Skladišce Libertas, Otvoritev fesival IzisMaja Smrekar

Festival Izis je že pred leti svoj dom našel v koprskem Libertasu, letos ga prvič pripravljajo v prenovljenih prostorih.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Razstavo bodo odprli v petek ob 17. uri v Libertasu, po odprtju pa bo obiskovalce po njej popeljala kuratorka Irena Borić. Spremljevalni program prinaša še nekaj priložnosti za drugačno izkušnjo prostora in zvoka. V ponedeljek, 9. novembra, bo v Mali dvorani Libertasa na sporedu Dancescapes, VR-plesna izkušnja v režiji Enye Belak. Z očali za virtualno resničnost bodo obiskovalci pokukali v zapuščene prostore Velenja, Trbovelj, Sarajeva, Beograda in Svetvinčenata, ki jih z gibom in glasbo znova oživijo. Ogleda bosta ob 17.30 in 18.30, za vsak termin je na voljo 18 mest, prijava je obvezna.

V torek, 17. novembra, bo ob 15. uri v laboratoriju HEKA še delavnica Zanke v prenosu pod vodstvom Staša Vrenka. Vstop na razstavo in delavnico je prost, za delavnico pa je potrebna prijava.