Kolektivna igra in sodoben prevod
Ponorela lokomotiva, ki jo je v ljubljanski Drami režiral Jernej Lorenci, je najboljša uprizoritev 48. Borštnikovega srečanja. S podelitvijo nagrad se je sklenilo nocoj, odločitev žirije pa je razveselila tudi primorske gledališčnike.
MARIBOR > Predstava SSG Vaje za tesnobo je prejela nagrado za kolektivno stvaritev, vloga Dekleta v isti predstavi je prinesla nagrado za mlado igralko Tini Gunzek, Srečka Fišerja pa so nagradili za prevod Hamleta.
Dvanajst predstav, kolikor jih je v letošnji tekmovalni program uvrstil selektor Primož Jesenko, po oceni žirije kaže na širok spekter uprizoritvenih estetik. “V njih se avtorski koncepti suvereno soočajo z raznovrstnimi dramskimi predlogami - od klasičnih do sodobnih dram, vključno s priredbami, dramatizacijami in besedilom, nastalim v procesu vaj. Pomenljiva je zastopanost del iz obdobja zgodovinskih avantgard iz prve polovice 20. stoletja. Uprizoritve so zasnovali režiserji srednje generacije in le en predstavnik najmlajših režiserjev,” meni žirija in dodaja, da je bilo v letošnjem tekmovalnem programu precej uprizoritev, ki revitalizirajo temeljno značilnost gledališča kot kolektivnega ustvarjalnega dejanja in sporočajo o moči skupnega ustvarjanja v sodobnem svetu. “Opaziti je močan poudarek na kolektivni - ansambelski igri in dominantno vlogo glasbe, ki prerašča v dejavnega protagonista uprizorjenega sveta,” so še zapisali predsednica žirije Barbara Orel ter Jasen Boko, Tomasz Kubikowski, Tea Rogelj in Petra Vidali.
Žirija se je tako odločila, da podeli nagrado za kolektivno stvaritev in je šla uprizoritvi Vaje za tesnobo, ki jo je po drami Vinka Mödendorferja v Slovenskem stalnem gledališču režiral Jaka Andrej Vojavec. Po oceni žirije gre za razgibano, odrsko dosledno uprizoritev, ki je primer kakovostnega sodobnega teatra: “Vaje za tesnobo pričajo o izjemni umetniški usklajenosti vseh elementov uprizoritve. Od izbora dramske predloge, ki govori o brezobzirnosti neoliberalnega kapitalizma (v njem se izgubi pomen posameznika, saj ta postane le igračka v igri pridobivanja dobička), preko režijskega postopka, ki postopoma zgoščuje problematiko in jo vse bolj dinamično interpretira, pa do dovršene ansambelske igre - je ta projekt zgled dobro premišljenega gledališča. Vsi odrski elementi so koherentno vključeni v uprizoritev.”
Z vlogo Dekleta v isti predstavi je žirijo opozorila nase Tina Gunzek, ki je v tej uprizoritvi nastopila kot gostja. “Mlada igralka svoj dramski lik vseskozi obvladuje in dosledno razvija - navkljub tragičnim okoliščinam, ki zaznamujejo njeno življenje, vztrajno, že kar trmasto išče srečo in si prizadeva za boljše življenje. Brez velikih gest, spretno se izogibajoč vsaki patetiki in igralskemu pretiravanju (ki ga ta lik ponuja 'na prvo žogo'), Tina Gunzek kaže igralsko dozorelost in sposobnost preobrazbe; z njima pritegne gledalčevo pozornost in zgradi umetniško polnokrvno igralsko kreacijo,” piše v obrazložitvi nagrade za mlado igralko.
Srečko Fišer, ki je prevedel Shakespearovega Hamleta (uprizorili so ga v ljubljanski Drami), pa je po oceni žirije mojstrovino elizabetanske dramatike prevedel tako, da deluje kot povsem današnje besedilo ob tem pa je ostal zvest izvirniku. “Gledalcu omogoča, da tako rekoč instinktivno, prek podob, ki jih v njem budi izgovorjena beseda, zlahka razvozlava bogate besedne igre in metafore. In čeprav v nas še vedno odmevajo starejši prevodi Hamleta, se nam je v zavest s svojo preprostostjo, jasnostjo in neposrednostjo že zasidral stavek 'Svet se maje, jaz pa rojen, da mu ravnam tečaje.'”MI
