Koncert ruskega dirigenta, ki v Italiji buri duhove
Konec julija v Kraljevi palačči v Caserti pri Neaplju napovedujejo nastop ruskega dirigenta Valerija Gergijeva, kar je v minulih tednih pri sosedih sprožilo precej burne odzive. Gergijev namreč velja za gorečega podpornika ruskega predsednika Vladimirja Putina.
RIM > Gergijev, ki vodi Mariinsko gledališče v Sankt Peterburgu in od leta 2023 tudi Bolšoj teater v Moskvi, je po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 izgubil več mednarodnih angažmajev. Med drugim so sodelovanje z njim prekinili filharmonija v Münchnu, milanska Scala in druge kulturne ustanove, potem ko se ni želel javno distancirati od ruske vojaške agresije.
Ostri odzivi na napoved koncerta prihajajo z italijanskega političnega vrha. Alessandro Giuli, italijanski minister za kulturo, je denimo dejal, da bi koncert utegnil postati “glasno trobilo ruske propagande”. Dogodek so obsodili tudi predstavniki levosredinske opozicijske Demokratske stranke in podpredsednica Evropskega parlamenta, Italijanka Pina Picierno. Spomnimo, Gergijev sicer ni na sesznamu ruskih državljanov, proti katerim je EU uvedla sankcije.
K odpovedi koncerta je pozvala tudi Julija Navalna, vdova ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki je lani umrl v zaporu na severu Rusije. Gergijeva je označila za “promotorja in sostorilca Putinove kriminalne politike”.
Kako pa je pri nas?
Pred dvema letoma je Nina Hruščova, rusko-ameriška profesorica mednarodnih donosov za časnik Večer zapisala, da “utegne imeti kolektivno kaznovanje v obliki odpovedovanja ruskih kulturnih prireditev in izmenjav ravno nasproten učinek, ker svet z njim Rusom omejuje dostop do informacij o Putinovih namenih in hkrati potrjuje njegovo zgodbo, da si Zahod prizadeva uničiti Rusijo.”
In nič čudnega torej ni, da tovrstni dogodki pogosto odpirajo vprašanja, če obstaja ločnica med umetnikom in umetnostjo? Spomnimo, leta 2022 je, glasnemu nasprotovanju ukrajinske, pa tudi dela slovenske skupnosti navkljub, v Ljubljani nastopila operna diva Anna Netrebko. Tedaj je v Cankarjevem domu ob preventivnih varovalnih ukrepih potekal tudi preventivni površinski pregled obiskovalcev.
Slovenske kulturne institucije so - z nekaj redkimi izjemami - doslej večinoma ohranile zadržan in nevtralen odnos do vprašanja sodelovanja z ruskimi umetniki. V nasprotju z več evropskimi državami, kjer so bili številni koncerti, gostovanja in sodelovanja z ruskimi izvajalci odpovedani ali prekinjeni, v Sloveniji takšnih sistematičnih ukrepov ni bilo opaziti.Večina kulturnih ustanov vprašanje obravnava posamično, glede na kontekst dogodka in javno držo posameznega umetnika. Regionalni mediji se osredotočajo predvsem na širša vprašanja vpliva politike na kulturo in pomen svobode umetniškega izražanja. V slovenskih razmerah to pomeni previden, nekonflikten pristop, ki za zdaj ne vključuje oblikovane strategije glede ravnanja z umetniki iz držav v konfliktu ali držav, ki kršijo mednarodno pravo.
Drugače je v primeru Izraela, ki se mu tudi širom Evrope dopušča bistveno več kulturnega udejstvovanja. Za primer vzemimo denimo tekmovanje za Pesem Evrovizije, kjer so tudi letos - vsem nasprotovanjem in demonstracijam navkljub - dovolili nastopiti.