Kondor je menjal perje

LJUBLJANA> Podobo zbirke Kondor, ki izhaja že 54 let, je tokrat osvežila Jasna Andrić. Ime avtorja in naslov knjige bosta poslej natisnjena znotraj obarvane zaplate, ki ji oblikovalka pravi kar “kondorjevo jajce”. Naslovna ilustracija se je razširila na celotno raskavo površino platnice, knjiga pa bo poleg slik in grafik po novem prenesla tudi reprodukcije fotografij, stripovskih ilustracij, oljnih slik ... Priložnost naj bi dobili zlasti mlajši ustvarjalci, ki se šele uveljavljajo v svetu umetnosti.

Novi, imenitni naslovi

So pa še kako uveljavljena imena, natisnjena na tokratnih novitetah: kratkoprozne in esejistične zbirke so podpisali Ernest Hemingway (1899-1961), Albert Camus (1913-1960), Marjan Rožanc (1930-1990) in Haruki Murakami (1949).

Pod naslovom Proti neredu sveta se v prevodu Suzane Koncut in Jaše Zlobca bratijo Camusovi zapiski o družbenih temah, novinarstvu in umetnosti. “Zame so ta besedila bazična šola novinarstva. Preseneča me, da niso biblija novinarske fakultete,” je včeraj dejala avtorica spremne besede, novinarka Tanja Lesničar Pučko, ki se ji eksistencialistovi eseji kažejo kot še kako aktualna razmišljanja o odgovornosti novinarstva, informativni korektnosti ter analizi in sintezi.

Camus je z drzno pisano besedo med drugim nagovarjal tisti del Nemčije, ki je v času vojne še ohranil razum, spregovoril je o socializmu, nad katerim je bil kmalu po vojni razočaran, in pa o sporni vlogi Cerkve med vojno.

Hemingwayeve slavnejše štorije, ki jih je poslovenil že pokojni Janez Gradišnik,se v Veliki reki z dvema srcema dopolnjujejo s slovenskemu bralcu doslej nepoznanimi deli v prevodu Miriam Drev. Slednjo je navdušila zlasti naslovna, dvodelna zgodba, kjer se nam sicer mačistični avtor kaže “kot ranljiv mlad moški, ki ima za sabo hujšo krizo”.

Avtor spremne besede Matej Bogataj dodaja, da je pisatelj sočasno ustvarjal dva opusa: pisateljskega in pa napihnjeno kvaziavtobiografskega, s katerim je obzidal svojo krhko notranjost.

Slogovno okleščenemu Hemingwayu je v askezi soroden Haruki Murakami, znan kot najbolj prevajan japonski pisatelj na Zahodu. Prevajalca Aleksandra Mermala je v študijskih letih sprva pritegnila preprostost pisateljevega izrazja, za katero pa je kasneje odkril zastrta okna v nezavedni svet, spomine, obžalovanja ob zapravljenih priložnostih ... Prevajalec je poudaril, da je Slon izginja prva zbirka Murakamijevih kratkih zgodb v slovenščini, žal mu je le, da se je naša založba morala držati izbora po ameriškem modelu: “Če bi izbiral sam, bi iz knjige kakšno iz zgodb izločil in vanjo raje uvrstil kakšno drugo.”

Rožančeva kratka proza

Ob drugačne ovire je med sestavljanjem zbirke Rožančeve kratke proze Rdeči zajčki naletel Urban Vovk. Odreči se je moral besedilom, predolgim za začrtani obseg knjige. Antologija, skozi katero se prepletata pisateljevi veliki temi, življenje in literatura, pa je kljub temu premišljen presek zbirk Mrtvi in vsi ostali (1959), Zračna puška (1971) in Vstajenje mesa (1980). Marjan Rožanc - prihodnji mesec bi praznoval 80. rojstni dan, septembra pa smo obhajali 20. obletnico njegove smrti - je najbolj znan po mojstrskih esejih in romanu Ljubezen (1979), v njegovih novelah pa Vovk med drugim odkriva vpliv italijanskega literarnega in filmskega neorealizma. Knjige se za rep drži izčrpna bibliografija, ki jo je pripravil Matjaž Hočevar iz Narodne in univerzitetne knjižnice. AG