Koper in Velenje gresta v Portorož
Verjetno bi bilo pretirano reči, da sta Velenje in Koper dobila svoj film. A celovečernega prvenca Psi brezčasja Mateja Nahtigala ne bi bilo brez Velenja, Koper pa po besedah režiserja Mihe Knifica kljub svoji slikovitosti doslej na slovenskem filmskem zemljevidu ni imel vidnejše vloge. Tudi zato je lani poleti tu posnel Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo. Oba filma bodo drevi prikazali na Festivalu slovenskega filma.
PORTOROŽ > Psi brezčasja je noir kriminalka; Zoran Benčič frontman skupine Res Nullius jo je med bralce poslal leta 2011. Njegov someščan, mladi režiser Matej Nahtigal, je za Benčičev bend posnel videospota Rock'n'roll in Vagon raztrganih duš, nato pa sta združila moči še pri scenariju za noir triler, v katerega je režiser primešal še prvine modernih azijskih trilerjev in raziskovalno-analitičnih izdelkov, kot je, denimo, serija The Wire.
Ustvarjalci edine popolnoma neodvisne celovečerne produkcije na letošnjem festivalu pravijo, da se v Psih brezčasja sočasno z iskanjem morilca razkrivajo tudi plasti delovanja družbe: “Z močno željo po resnici glavni lik brodi čez površje in podpovršje moderne urbane družbe in odkriva mehanizme tega živega organizma. Ta je neustavljiva sila, posameznik v njej je le nevedni ujetnik. Analizira in kritizira stanje duha takšnega modernega človeka ter umetnih nizov pravil, ki jih je razvil z namenom, da jih zakrije. Razkriva realnost, kompleksnost in asimetrično hierarhijo družbe pod navidezno fasado civilizacije. Zakaj in kako potemtakem takšna disfunkcionalna družbe sploh deluje in kaj potrebuje za svojo nadaljnjo funkcioniranje?”
“Najlepša nagrada, ki jo človek v življenju lahko dobi, je tista, ki mu jo podelijo kolegi,” je ob prejemu Badjurove nagrade dejala Dunja Klemenc, ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in izjemnimi uspehi. V dolgoletni karieri je sodelovala s številnimi režiserji, tudi z Danisom Tanovićem pri Nikogaršnji zemlji, ovenčani s tujejezičnim oskarjem. Na sporedu letošnjega festivala je med drugim tudi najnovejše producentsko sodelovanje Klemenčeve: Naše vsakdanje življenje režiserkeInes Tanović. “Še vedno želim delati filme in upam, da mi bo to še dano,” je v zahvali še dejala letošnja Badjurova nagrajenka, ki jo je občinstvo na oder portoroškega Avditorija pospremilo z glasnimi in stoječimi ovacijami.
Glavno vlogo je režiser namenil Primožu Vrhovcu, ob njem pa med drugimi nastopajo še Vida Breže, Emil Cerar, Predrag Mitrović, Niko Goršič in Ivo Barišič. Slednjega bomo drevi na festivalu lahko videli še v kratkem filmu Jana Cvitkoviča Ljubezen na strehi sveta.
Medsebojni odnosi ter (pretekle in sedanje) ljubezni, spraševanje o novih začetkih in odločitve o koncih se prepletejo v celovečercu Mihe Knifica. Romantično komedijo Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo je posnel v produkciji TV Slovenija, glavnina filma, ki ga napovedujejo kot nekakšno moško različico Dnevnika Bridget Jones, pa se dogaja v Kopru.
Festival slovenskega filma je po oceni Toneta Peršaka, državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo, svojevrsten učni teden, v katerem lahko gledalci razmišljajo o slovenski resničnosti in slovenski identiteti. Prav film je namreč po njegovem mnenju tista umetnost, ki okolje, v katerem nastaja, odslikuje in prikazuje na najbolj avtentičen in pristen način. Jožko Rutar, direktor Slovenskega filmskega centra, pa je v svojem nagovoru, kritičnem do slovenske kulturne politike in njenega odnosa do filmske umetnosti, požongliral s številkami: “Tri zaposlene ta država že tretje leto v duhu varčevanja financira Slovenskemu filmskemu centru. 3,3 odstotka pa je predlog znižanja proračunskih sredstev za SFC za leto 2016,” je med drugim dejal in poudaril, da na kulturo in ljudi, ki jo ustvarjajo, država pač ne more gledati zgolj kot na številke, odstotke ali odbitke. Praznik slovenskega filma je v svojo polnoletnost stopil na primorski praznik, na dan priključitve Primorske matični domovini. Pregovorno primorske lastnosti - srčnost, trmo in kljubovanje - slovenski filmarji vsekakor dobro poznajo, brez njih v časih, ko je denarja za slovenski film vse manj, ne bi mogli delati. Verjetno je tudi zato vodja festivala Igor Prassel svoj nagovor končal z besedami: “Smrt fašizmu, svoboda narodu in slovenskemu filmu!”
Filmska zgodba, za katero je Knific napisal scenarij z Žigo Valetičem, v središče postavi odnos med Uršo (Iva Kranjc) in Simonom (Klemen Novak), parom sredi tridesetih, za katerega se zdi, da je morda nekako splaval iz rutine in spet odkril iskrice strasti. A ko se Simon odpravi v Koper, na obisk k Draganu (Marko Mandić), prijatelju iz študentskih let, naleti na Majo (Mojca Fatur), svojo nekdanjo ljubezen. Preteklost tako nenadoma vdre v sedanjost in jo postavi na glavo ...
Psi brezčasja bodo na sporedu ob 17. uri, Cvitkovičev kratki film in Knifičev celovečerec pa bodo v amfiteatru predvajali ob 21.30.
MAKSIMILJANA IPAVEC
