Meliha Fajić: “Kustos danes ni več le tihi raziskovalec, zaprt v muzejskem kabinetu”

KOPER • “To priznanje mi pomeni veliko čast, hkrati pa tudi potrditev, da ima moje delo prepoznano vrednost v stroki, ki ji z veseljem in predanostjo pripadam,” je za Primorske novice povedala kustosinja Meliha Fajić. Še posebej je počaščena, ker je Skupnost muzejev Slovenije to priznanje podelila prvič. “Konkurenca je bila velika, kandidatov pa tudi ni bilo malo, zato si niti predstavljati nisem upala, da bo priznanje nazadnje prišlo prav v Koper. Toliko bolj sem ga vesela, saj je z njim prepoznano tudi delo našega muzeja,” ocenjuje.

Diplomo razume tudi kot zavezo k nadaljnemu raziskovanju, povezovanju in odkrivanju koprskih zgodb. “Hkrati me spodbuja, da še naprej z radovednostjo in predanostjo odkrivam manj znana poglavja preteklosti ter jih približujem vsem vam.”

Fajić je v preteklem obdobju nase opozorila kot avtorica in vodja mednarodne razstave Paul Valéry in prostor Mediterana, sodelovala je tudi pri predstavitvi slovenske pomorske in kulturne dedščine na festivalu Escale a Sète, s Tino Novak Pucer je pripravila razstavo Ob zibki: zgodba babištva v Istri, kot ena od avtoric je sooblikovala dvodelno razstavo Koper med zvoniki in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, avtorsko je zasnovala razstavo Loggia skozi čas, prav tako je vsebinsko in izvedbeno poskrbela za prenovo stalne postavitve Beneški salon, sodeluje pa tudi pri projektu Interreg Terra Gothica Incognita. “Pri svojem delu vedno znova izkazuje visoko strokovnost, predanost in ustvarjalnost - zato je prva prejemnica diplome Sekcije za kustose Skupnosti muzejev Slovenije,” je v utemeljitvi zapisala komisija Sekcije za kustose.

Fajić podpisuje tudi avtorstvo razstave Paul Valery in prostor mediterana.

Foto: Tomaz Primožič/fpa

Kako mlade spraviti v muzeje?

Kje pa nagrajena kustosinja vidi največje izzive pri ohranjanju raziskovanju in predstavljanju kulturne dediščine? Kot nam je zaupala, je zanjo največji izziv v tem, da deluje kot živ most med preteklostjo in sedanjostjo. “Kustos danes ni več le tihi raziskovalec, zaprt v muzejskem kabinetu, temveč vsestranski snovalec vsebin, ki mora nenehno loviti ravnovesje med strokovnim delom, komunikacijo z javnostjo in prilagajanju hitremu družbenemu utripu in novitetami. V času hitrih digitalnih vsebin in nenehnih motilcev pozornosti, kakršna sta Instagram in TikTok, moramo iskati nove načine, kako pritegniti publiko, sploh mlajše generacije, da prestopijo prag muzeja,” meni.

Prav na tej točki sodobni kustosi trčijo ob enega najtežjih izzivov: kako razstavno besedilo oblikovati tako, da bo zanimalo tudi mlade. “To od nas zahteva precejšen tudi jezikovni zasuk - klasični, včasih preveč hermetični akademski diskurz moramo znati prevesti v privlačen, sodoben, a še vedno strokoven jezik. Kako torej obiskovalca spodbuditi, da se ustavi pred statičnim predmetom v vitrini, prebere razstavno besedilo, razmisli o zgodovinskem kontekstu in si zastavi tudi kakšno kritično vprašanje.”

Načrti za prihodnost

Nagrada pa zanjo še zdaleč ne pomeni konca poti. V prihodnje želi, tako Fajić, posebno pozornost nameniti raziskovanju povezav Kopra z vzhodnim Sredozemljem. Vse bolj jo zanimajo zgodbe koprskih dragomanskih družin, kot so denimo Bruti, Borisi, Tarsia in Carli, ki so med 16. in 18. stoletjem delovale v službi Beneške republike v osmanskem svetu. “Poseben izziv bo raziskovanje istanbulskih arhivov, ki morda skrivajo še neodkrite dokumente in dragocene sledi koprske preteklosti. Komaj čakam, da med njimi odkrijem kakšen nov zgodovinski dragulj!”

Njen cilj je, da Pokrajinski muzej Koper tudi v prihodnje ostane živ prostor raziskovanja, srečevanja in izmenjave znanja, tako v lokalnem okolju kot onkraj njegovih meja, pravi. “Dediščina namreč ni pomembna le zato, ker govori o preteklosti, temveč tudi zato, ker nam pomaga bolje razumeti sedanjost in odgovornost do prihodnjih generacij.”