Kot na stari goriški razglednici
Kulturni center Lojze Bratuž bo ob 50. obletnici delovanja uprizoril Stolzevo Pomladansko parado, opereto v dveh dejanjih. Čeprav je delo vedre narave, pa so v kulturnem centru zaskrbljeni zaradi brezbrižnosti Italije do financiranja manjšinskih primarnih ustanov.
GORICA>Pomladanska parada avstrijskega avtorja Roberta Stolza (1880 - 1975), ki jo na oder postavljajo prav v teh dneh, je povezala več kot 150 nastopajočih in zakulisnih delavcev, pravzaprav večino ljubiteljskih skupin, ki delujejo na drugi strani meje: Pihalni orkester Ricmanje, pevce iz goriških zborov, igralce iz ljubiteljskih gledaliških skupin, baletke in otroški zbor ter Orkester ArsAtelier. V vlogi Marike, ki je na seznamu vlog zapisana kot prva, bo nastopila novogoriška pevka Julija Kramar.
Premiera operete Pomladanske parade bo v petek, 12. oktobra ob 20.30 uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, sledile bodo še vsaj tri reprize.
Opereto režira Jože Hrovat, dramski igralec iz Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki je izredno navdušen nad pevci oziroma igralci, ki da so že na prvo vajo prišli pripravljeni. Dirigentsko paličico bo v rokah vihtel Hilarij Lavrenčič, ki je v kulturnem centru postavil že kar nekaj podobnih projektov, začenši leta 1989 z opereto Planinska roža Radovana Gobca. Povedal je, da je glasba za Pomladansko parado nastala kot filmska glasba, prva uprizoritev pa je bila pod Stolzovim vodstvom na Dunaju leta 1964. Delo, ki bo sedaj prvič prevedeno v slovenski jezik (prevod Ivan Tavčar), po Lavrenčičevih besedah vsebuje prvine dunajske šole, ameriškega musicala, ki ga je Stolz spoznaval, ko je pred nacizmom pobegnil v ZDA, slišati pa je tudi dele disonance, ki ponazarjajo dekadenco zatona avstro-ogrskega cesarstva.
Lavrenčič se je za omenjeno opereto odločil, ker jo je mogoče lepo prenesti v goriško okolje; ker vsebuje veliko enakovrednih igralskih vlog; ker so tudi skupine nastopajočih ustrezno zasedene ter v njej lahko uvidimo tudi aktualni moment zatona neke dobe. “Scenografija je precej zahtevna, saj se zamenja kar devet prizorišč, na srečo bo z nami scenograf Aleksander Starc, ki mu zaupamo. Sicer pa smo dogajanje tako rekoč prenesli v goriške kavarne in trge, tako da bo scena videti kot stara goriška razglednica,” pravi Hrovat.
Franka Žgavec: “Vlada izredno stanje, kajti vse manjšinske primarne ustanove smo v finančni negotovosti, ne moremo načrtovati sezone.”
Kljub zatonu cesarstva se bo opereta izpela v vedrem vzdušju, ki pa ne prevladuje v finančnih tokovih Kulturnega centra Lojze Bratuž. “Vlada izredno stanje, kajti vse manjšinske primarne ustanove smo v finančni negotovosti, ne moremo načrtovati sezone. To je brezbrižen in nekorekten odnos do vseh, ki delamo, saj nam ne povedo, kdaj in koliko oziroma ali bomo sploh kaj dobili,” je nad odnosom države do slovenske manjšinske dejavnosti razočarana predsednica Kulturnega centra Franka Žgavec. Sezono bodo tako začeli s Pomladansko parado, ki je tudi edini letošnji projekt, pod vprašajem pa je tudi likovna sezona, medtem ko bodo program za otroke izvedli v vsakem primeru.
KLAVDIJA FIGELJ