Kozmonavt nad domačim dvoriščem

NOVA GORICA, GORICA >> V galeriji goriškega Kulturnega doma ter v novogoriški Mestni galeriji je na ogled več kot petdeset del iz slikarjevih vseh ustvarjalnih obdobij pod skupnim naslovom Zmagoslavje svetlobe.

Goriško razstavo v Kulturnem domu je predstavil dr. Stane Bernik, ki je temeljito preučil umetniško delo Silvestra Komela in je tudi pisec edine večje monografije o slikarju, ki je izšla leta 1985. Monografiji se je sedaj pridružil še bogat razstavni katalog Silvester Komel Zmagoslavje svetlobe, v katerega je nove poglede na Komelove slikarske pokrajine prispeval priznani umetnostni zgodovinar in profesor dr. Milček Komelj.

Naj spomnimo, da je bilo Komelovo delo celostno umetniško ovrednoteno z veliko retrospektivo na gradu Kromberk leta 1984, Komel pa je bil uvrščen tudi v sečišče slovenskega slikarstva s pomembno razstavo Slovenska likovna umetnost 1945 - 1978, ki je bila konec sedemdesetih v ljubljanski Moderni galeriji. Tokratno razstavo in predvsem izbor del, ki prihaja pretežno iz depoja družine Komel, sta zasnovala umetnostna zgodovinarka Pavla Jarc iz novogoriške Mestne galerije in Silvestrov sin Boštjan Komel, v sodelovanju z dr. Bernikom.

Zgodnja dela

“Gre za Komelova zgodnja dela, ki so posebej zanimiva, ker kažejo slikarjevo izjemno statusno moč v času zanimanja za abstraktno umetnost, ki je obvladovala svet.” je na goriški razstavi, ki obsega umetnikovo obdobje šestdesetih in sedemdesetih let, dejal dr. Bernik. Nadaljeval je, da se je Komel spočetka posvečal krajinskemu slikarstvu, zlasti barvnemu zapisovanju in sodobni interpretaciji, znotraj te poetike se je vzporedno odpiral tako realistični kot tudi abstraktni konstrukciji likovnega jezika. Za ključni, ikonski deli zgodnjega obdobja je imenoval stvarno Vrtačo (1960) in abstrahirani Zgoščeni kamnolom iz leta 1962. “Iz tega ustvarjalnega dialoga so se, iz kraškega in mediteranskega krajinarskega podobja z nasičeno barvitostjo izrisali nizi zaokroženih tematskih slik.”

Dr. Bernik je dejal, da se je Komel uvrstil med vodilne slikarje lirične abstrakcije oziroma abstraktnega iluzionizma, ki pa se je iskateljsko vedno vračal k izvirnim pobudam realističnega pejsaža.

Zrela in pozna dela

“Silvester Komel je krajinsko izročilo slovenske umetnosti na novo razširil s pogledom v nebo,” je Bernikovo razmišljanje v novogoriški Mestni galeriji nadaljeval dr. Milček Komelj, ki je kot pronicljiv pisec orisal zrelo in pozno Komelovo ustvarjalnost sedemdesetih in začetka osemdesetih let. Zanimivo, njegovo slikarstvo je primerjal z iluzionistično poslikanimi (baročnimi) podobami, ki se odpirajo v vedno nova, še nevidena prostranstva. Njegova žareča platna je imenoval svet resničnosti in fantastike, prizorišče zemlje in neba, kaosa in reda ter poudaril optimistično plat, torej usmerjenost v ognjevitost kozmične lepote bolj kot v ekspresijo trpljenjskega doživljanja. Dr. Komelj še zapiše, da je umetnik unikaten, izrazit in svojevrsten, saj se njegovo impulzivno delo razpira v vizije, ki so ga dvignile nad zemljo, čeprav je vse življenje v svoji Rožni dolini stal le na goriških tleh in ostajal zemeljski človek, a kot “kozmonavt” nad domačim dvoriščem.

KLAVDIJA FIGELJ