Kras kot izziv oblikovalcem
Letos mineva 30 let, odkar so na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost odprli oddelek za oblikovanje. Jubilej obeležujejo delovno in v povezavi z Bienalom industrijskega oblikovanja: v Ljubljani danes pripravljajo okroglo mizo in razstavo, na kateri bodo predstavili mednarodno kreativno delavnico, ki je bila pred dnevi v Štanjelu.
KRAS, LJUBLJANA > V Sloveniji se krepi zavedanje, da je znanje in uporaba industrijskega in unikatnega oblikovanja ter vizualnih komunikacij razvojna potreba, s čimer bomo hitreje in lažje dosegli nujne preboje na globalni ravni. Posredovalec teh znanj v Sloveniji je že tri desetletja tudi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. Ob letošnji sočasni 50. obletnici Bienala industrijskega oblikovanja (BIO), kateri sledita Teden in Mesec oblikovanja Zavoda BIG, bodo danes v Ljubljani pripravili okroglo miza Znamke kot odsev tradicije, sodobnosti in povezovanja znanj.
“Govorili bomo o priložnostih razvojnega povezovanja oblikovalskih znanj z namenom ustvarjanja novih dodanih vrednosti za gospodarstvo in družbo. Od primerov dobre prakse smo nanjo povabili tudi predsednika upravnega odbora Postojnske jame Marjana Batagelja in Tanjo Godnič iz Zavoda za turistični razvoj Krasa,” je dogodek napovedal zaslužni profesor Saša Mächtig na ALU, ki bo eden od povezovalcev.
Kras - izziv za oblikovalce
Izhodišče okrogle mize bo primer oblikovalske delavnice IDEM Kras - Povezljivost, ki je bila minuli teden na Krasu. “Druženja IDEM (International Design Educational Meeting/ Mednarodno srečanje za izobraževanje o oblikovanju) so mednarodna delavnica za študente, učitelje in strokovnjake ter trajajo teden dni. Letošnje 19 izvedbe, ki je ta dogodek drugič pripeljal v Slovenijo, se je udeležilo 30 slušateljev, od tega sta bila dva naša študenta,” je povedal Mächtig. “Delavnico smo zavestno organizirali na matičnem Krasu, saj ima ogromno potencialov in je oblikovalcem velik izziv. Udeležence smo zato najprej popeljali med Kraševce, ki tu živijo od sadov svojega znanja in dela na področjih vinarstva in vinogradništva, pršutarstva, kmečkega in rekreativnega turizma, gostinstva, tradicionalnih obrti - zlasti kamnoseštva, in bivajo na svoji bogati zgodovinski, naravni in kulturni dediščini, na skrivnostnem kraškem podzemlju, v arhitekturi značilnih kraških naselij in pokrajini, ki se že odeva v žareči ruj,” je dodala Vesna Vidmar, ki je skrbela za organizacijsko plat delavnice.
Narodnostno mešane delovne skupine so se pod vodstvom mentorjev posvetile konceptualnim in aplikativnim oblikovalskim izzivom, ki so nastali pod vtisi Krasa. “S to izjemno pokrajino se družim prvič, zagotovo pa ne zadnjič. Presenetljiv je bil že uvod, ko smo spoznali, kako bogata tradicija je tu. Nadejam se, da bo naše delo na oblikovalskem brandiranju (izoblikovanju tržnih znamk, op.p.) Krasa uporabno tudi za lokalne sogovornike,” je svojo slovensko izkušnjo povzel Lennard Mänd, profesor na Akademiji za umetnost v Talinu v Estoniji.
Odtis vina, kamniti in leseni pladnji ...
Med petimi izdelki - ideje so segale od uporabe zvokov Krasa do vina, kot sredstva za vtisnjenje lastnega spominskega žiga in priprave priročnika z naborom imen potencialnih blagovnih znamk - je izstopala aplikacija s pladnji za postrežbo iz kamna in lesa. “Oboje, tako kamen kot les, sta del lokalne tradicije. V povezavi z mojstrom lesarstva Petrom Dolencem in kamnoseštva Jernejem Bortolatom smo tako naredili serijo treh inovativnih pladnjev, ki bi jih lahko uporabili v gostinstvu in turizmu nasploh,” je delo svoje skupine opisala študentka oblikovanja Annabell Spotl iz Avstrije.
“Kras mi bo ostal v dobrem spominu tako po novo vzpostavljenih mednarodnih stikih, ki mi bodo še koristili, kot tudi po na novo odkritih značilnostih, ki so mi bile prej malo znane. Pri tem mi bo bodoči izziv zlasti kamnarstvo,” je povedal Slobodan Cvijetič, ki končuje študij na ALU.
Rezultati delavnice, ki so bili razstavljeni ob zaključku delavnice v Štanjelu, bodo na ogled javnosti še v okviru BIO in na Mesecu oblikovanja v Ljubljani.
BOGDAN MACAROL
