Kras ostaja Fabianijev dolžnik

TERNOVCA > Razstava osvetljuje življenje znamenitega arhitekta Maksa Fabianija (prihodnje leto bo 150 let od njegovega rojstva) od njegovega rojstva, 29. aprila 1865, od katerega prihodnje leto mineva 150 let. Prikazana je njegova življenjska pot od rojstnega Kobdilja v drugi polovici 19. stoletja, kjer se je njegova družina ukvarjala s pridelavo vina pikolit in prodajo ledu v Trst, do Dunaja, kjer je pustil pomembne sledi. Med največja dela sodi palača Urania, ki jo vsak dan obiščejo številni obiskovalci.

A Fabiani je puščal pečat povsod na svoji življenjski poti. V Ljubljani, denimo, med drugim nanj spominja Mladika, kjer zdaj domuje ministrstvo za zunanje zadeve, in, česar mnogi ne vedo, celo podstavek kipa Prešerna na Tromostovju. V Trstu njegovega največjega dela, Narodnega doma, ni več, je pa ostala Hiša Bartoli na Borznem trgu ter Palača Stabile na vogalu med Grumulovim nabrežjem in ulico Belpoggio. V Gorici se je podpisal pod Trgovski dom in Uršulinski samostan. V domačih krajih, v Štanjelu, je s Ferrarijem vrtom ustvaril enega bolj privlačnih turističnih točk v Sloveniji. Bogat arhitekturni opus je zaokrožil z urbanističnimi načrti povojne obnove.

Razstava pa se nam ne odkriva le Fabianija kot arhitekta in urbanista, temveč tudi umetnika in izumitelja. Leta 1911 je tako patentiral stroj za hojo navkreber, leta 1914 pa letalo s krili, ki frfotajo kot ptičje peruti. Sanjal je oklepno ladjo, oklepno kolo, kolo brez krmila in verige, strelivo iz kamna, glušnik iz gume za mitraljeze in napravo za zmanjšanje sprednje odpornosti letal. “Kras ostaja Fabianijev dolžnik, saj je Maks Fabiani njegov najznamenitejši sin,” je v predgovoru v katalogu, posvečenem arhitektu, zapisal Boris Škerk, pobudnik razstave in lastnik centra, ki je v zadnjih letih gostil kar nekaj odmevnih razstav.

Razstava je na ogled še ta konec tedna med 10.30 in 17.30 , v soboto ob 15.00 in v nedeljo ob 17.00 bodo organizirani vodeni ogledi.

PETRA MEZINEC