Krimič o mafiji, ne le italijanski

Kultura
, posodobljeno:

Po 25-letni novinarski karieri in treh izdanih publicističnih delih je napočil čas, da Novogoričanka Mojca Širok zapluje še v leposlovne vode. Odmik od vsakdanje delovne rutine jo je peljal v svet fikcije, kjer je vse izmišljeno in hkrati dovoljeno. Nastal je kriminalni roman Pogodba.

Z Mojco Širok (levo) se je v Novi Gorici pogovarjala novinarka Ingrid Kašca Bucik.
Z Mojco Širok (levo) se je v Novi Gorici pogovarjala novinarka Ingrid Kašca Bucik. Ana Cukijati

NOVA GORICA > “Mojca sicer ne pride pogosto v domačo Novo Gorico, ko pa pride, vedno s seboj prinese novo knjigo,” je včeraj predstavitev romana Pogodba v Mladinskem centru Nova Gorica začela povezovalka, novinarka Radia Koper Ingrid Kašca Bucik.

Prvo literarno delo in četrta knjiga Mojce Širok je “krimič”, ki je že pred objavo prejel nagrado modra ptica. Skupina Mladinska knjiga jo podeljuje za najboljše še neizdano književno delo. “Zmage na tem natečaju in nagrade nisem pričakovala, pomeni pa mi veliko priznanje,” je povedala domačemu občinstvu. “V resnici sem prvih nekaj poglavij napisala že pred tremi ali štirimi leti, lani spomladi pa me je na to spomnila še urednica pri Mladinski knjigi Nela Malečkar in me razveselila z novico, da je tokratni natečaj Modra ptica za roman, namenjen odraslim, brez žanrske omejitve. Zato me je zmaga kriminalnega romana v hudi konkurenci toliko bolj presenetila,” je še dodala.

Mojca Širok

novinarka

“Glede na to, da sem morala v 25-letni novinarski karieri vedno pisati le resnico, sem si tokrat dala duška in pustila prosto pot domišljiji.”

Od branja k pisanju kriminalnega romana

Pogodba je prvo leposlovno delo novinarke in nekdanje dopisnice RTV Slovenija iz Rima in Vatikana. V njem oriše delovanje italijanske mafije, teme, ki jo je vrsto let obdelovala kot novinarka. “Ker nisem imela veliko časa za pisanje in dokončanje romana, sem pisala o nečem, kar dobro poznam. Poleg tega v življenju nimam kakega hobija, razen branja kriminalnih romanov, zato se mi je izbor tokratnega žanra zdel povsem normalen,” je pojasnila. Pošalila se je, da bo morda po mafiji, Silviu Berlusconiju in papežu, vsebinah dosedanjih knjig, napisala še kuharsko knjigo, češ, katera tema pa še ostane v Italiji. Vnovič je poudarila, da ji je pisanje romana pomenilo sprostitveni ventil: “Glede na to, da sem morala v 25-letni novinarski karieri vedno pisati samo in zgolj resnico ter pri tem še navajati vire svojih informacij, sem si tokrat dala duška, predvsem pa pustila prosto pot domišljiji in pisala brez misli na novinarski žanr.”

Sočno osrčje mafijskega sveta

Kriminalni roman Pogodba, ki ga avtorica ilustrira še s podzvrstjo politični triler, je poln nepredvidljivih zapletov. Temelji na resničnem zgodovinskem dogajanju v Italiji sredi leta 1992, ko so člani palermske mafije v roku dveh mesecev ubili protimafijska tožilca Falconeja in Borsellina, avtorica pa je dodala še pisano paleto likov iz sveta kriminalistov, tožilcev, novinarjev in politikov. Zgodba se sicer odvije v pičlih treh dneh leta 2011, zato bralca roman na skoraj 350 straneh ves čas drži v napetem pričakovanju, kaj sledi in kakšen bo razplet. Preplet več pripovednih perspektiv pa dviga roman na višjo raven. Odlikujejo ga še sočen jezik, ki je značilen za Mojco Širok - dopisnica v Rimu je bila kar 13 let -, živi dialogi in nepredvidljivi zapleti. “Sicer lahko podobno zgodbo prepoznamo še kje drugje na svetu ali pa v naši neposredni bližini,” je dala misliti občinstvu vseh generacij, ki ji je postavilo kar nekaj vprašanj.

“Edina kritika romana, ki sem jo do sedaj slišala, pa še to od ljudi, ki živijo od Ravbarkomande proti notranjosti države, so italijanska imena nastopajočih. Ampak če se roman dogaja v Italiji in pripoveduje o avtohtonih in pristnih situacijah, naj junake v knjigi poimenujem Lojze, Franc in Jožef?” je bila hudomušna.

Drevi se bo z njo v koprskem Domu knjige o Pogodbi pogovarjal naš novinar Andraž Gombač.