Kultura ni strošek, je priložnost
Do konca 6. mednarodnega glasbenega tekmovanja in festivala Svirel so še trije dnevi. Veliki finale dogajanja, ki je na Kras privabilo okoli tisoč glasbenikov iz 26 držav vsega sveta, bo v nedeljo v sežanskem Kosovelovem domu.
ŠTANJEL > Dvotedensko glasbeno dogajanje na Krasu prehaja v sklepni del, tekmovanja v različnih disciplinah (pihala, trobila, tolkala, godala in brenkala ter letos prvič tudi harmonika), ki jih je budno spremljalo okoli petnajst žirantov, se zaključujejo.
Po harmoniki je minulo nedeljo na Svirelu prišlo na vrsto še tekmovanje v disciplini godala in brenkala. Absolutno nagrado v solistični disciplini je osvojil violončelist Jeremias Fliedl iz Avstrije, v disciplini komorne glasbe pa je absolutno nagrado osvojil češki Duo Vocetkova Hudec v sestavi kontrabas in violončelo. Kar nekaj posebnih nagrad pa je šlo na Primorsko: po dve sta prejeli violinistka Nika Toškan iz Gračišča in kitaristka Maja Kralj iz Postojne, eno pa še kitarist Tine Črnugelj iz Postojne, kitaristka Ema Černe iz Ajdovščine, kontrabasist Urban Čefarin iz Idrije in kitaristka Nina Čebokli iz Kobarida.
Kako so se mladi glasbeniki (med 9. in 25. letom) letos izkazali, smo vprašali dva člana žirije, trobentača Jureta Gradišnika in saksofonista Miho Rogina: “Presenečena sva nad kakovostjo, slabih glasbenikov tako rekoč ni bilo. Opazila sva, da se mladi z glasbo ukvarjajo izjemno resno, že skoraj na profesionalni ravni. Bili pa so tudi redki posamezniki, stari 14 in 15 let, ki so nas s kakovostjo izvedbe dobesedno 'sezuli'. Kar se nama zdi na tem tekmovanju zelo dobro, je, da tekmovalci izvajajo orkestrske solo izvedbe, kajti s tem pokažejo, koliko so razumeli glasbo, ki jo igrajo in kako so preštudirali posnetke različnih izvedb.”
Svirel, ki ga sestavljata tekmovalni in festivalski del, prireja kulturno društvo Upol, njegov umetniški vodja je Simon Perčič, Kraševec, sicer pa pedagog in glasbeni vodja Nova filharmonije ter pobudnik še dveh velikih glasbenih druženj, Orkesterkampa in Solokampa. “Začeli smo pred šestimi leti s solisti, v nekaj letih se je Svirel razvil v mednarodno, globalno glasbeno tekmovanje solistov in komornih skupin ter pester festival, kjer nastopajo predvsem mladi koncertanti. Tekmovanje se razvija tudi na kakovostni ravni, na Svirel so se prijavili tekmovalci iz 25 držav. Naša vizija je, da se tekmovanje razvije v orkestrsko disciplino. V tem primeru bi v Slovenijo privabili veliko tujih orkestrov, ki bi - poleg s koncertnim dogajanjem - kraj tudi finančno oplemenitili,” pravi Perčič, ki si tudi sicer prizadeva za pestro glasbeno dogajanje na celotnem Primorskem, od Portoroža do Bovca.
Gradijo novo glasbeno skupnost
Perčič je s svojo ekipo, v kateri je gonilna sila producent Gorazd Božič, vključil mlade primorske glasbenike, ki izhajajo iz glasbenega društva Nova, ter jih tako pripravil na nove organizacijske izzive, priložnost pa so se imeli seznaniti z glasbeniki z vseh koncev sveta in žiranti z najvidnejših evropskih glasbenih ustanov in orkestrov. “Nastala je platforma, na kateri lahko svoje priložnosti izkoristijo tudi učenci primorskih, slovenskih in tujih glasbenih šol. Hkrati so tu koncerti, na katerih domači glasbeniki zaigrajo skupaj z mojstri iz tujine. In nenazadnje, koncerti, ki jih izvajamo v cerkvah, gradovih, manjših vaških dvoranah in sploh v vaških jedrih, so se izkazali kot dobrodošli; zgodilo se je celo, da so nekateri obiskovalci prvič v življenju videli določene inštrumente,” se spominja vodja, ki na koncertih opaža tudi, da se na njih združuje kraško, tržaško, goriško, ljubljansko občinstvo. Poudarja, da so takšni koncerti osvežitev tudi za gojence glasbenih šol, saj lahko nastopijo zunaj šolskih ali koncertnih dvoran.
“S Svirelom in drugimi glasbenimi dogajanji na tem območju gradimo novo glasbeno skupnost, v kateri so mladi glasbeniki z obeh strani meje, ki jim glasba pomeni način življenja. V tej skupnosti mladi skupaj igrajo v glasbenih sestavih in verjamejo, da so lahko skupaj močnejši,” pravi Perčič. Na vprašanje, zakaj po njegovem upada število poslušalcev klasične glasbe, odgovarja, da je to med drugim tudi zato, ker se institucije ne ukvarjajo z inovativnimi pristopi na področju koncertne glasbe. “Projekt Svirel je velik finančni zalogaj, ki smo ga izvedli s pomočjo kotizacij in malih sponzorjev, javnega denarja smo porabili le nekaj odstotkov. Tudi s tem dokazujemo, da kultura ni le strošek, kot jo jemlje večina, ampak predvsem priložnost.”
Odkrivajo bisere
Festivalski del Svirela je letos vključeval kar 17 koncertov, ki so bili razmeroma dobro obiskan; na kromberškem je bila dvorana, kot pravijo obiskovalci, nabito polna. V sredo zvečer pa so v Štanjelu izvedli poseben koncert, s katerim so odkrivali “domače” bisere. Tokratnega so posvetili Francu Gulliju (1926 -2001) iz znane glasbene tržaške družine, ki je izvorno izhajala iz Štanjela. Oče Franca Gullija je bil priznan violinist, ki je ustanovil slavno violinsko šolo v Trstu in sinu Francu Gulliju potisnil violino v roke že v zgodnjem otroštvu ter mu omogočil, da je postal mednarodno uveljavljen violinist, ki je muziciral z največjimi orkestrskimi in dirigentskimi imeni. Gulli je zasedal mesto profesorja na ameriški Univerzi Bloomington v Indiani, pri njem pa je študiral tudi naš priznani glasbenik Črtomir Šiškovič, ki mu je na koncertu v sredo zvečer zaigral v spomin skupaj s harfistko Simono Mallozzi. Franco Gulli je menda še tik pred smrtjo, spomladi leta 2001, obiskal Štanjel, v katerem je čutil svoje korenine.KLAVDIJA FIGELJ
