Le boljši in najboljši
Revija, tokrat treh pihalnih orkestrov in dveh big bandov severne Primorske, se je v Idriji znova “ustavila” po dveh letih, in navdušila s kakovostjo ter dobro energijo, s katero so godbeniki skoraj dve uri polnili dvorano.
IDRIJA > Cerkno, Tolmin in Idrija se upravičeno ponašajo s svojimi godbenimi sestavi. Na nedavni reviji se je zdelo, da na njej ni bilo dobrih muzikantov, pač pa le boljši in najboljši.
Za imeniten, lahkoten uvod je z Roostovim koncertnim Arsenalom poskrbelo društvo godbenikov Eta Cerkno, z dirigentom Andrejem Zupanom. Če so pred dvema letoma godbeniki presenetili s svežino in suverenostjo sočasno, so se tokrat ob njim izvrstno prilagojeni izbiri repertoarja (to velja za vse sodelujoče) slišali še bolj uigrani. Ali so s Privškovo Vrača se pomlad in Studnitzkyjevo Povsod cvetijo rože, te res obudili iz zime, ne vemo, vsekakor pa so prebudili občinstvo.
To je večkrat ogrelo dlani med suvereno predstavo in izmenjujočo se solo igro sekcij idrijskega Jazz in ti big benda pod vodstvom bobnarja Rada Božiča. Med ameriške jazz standarde so kanili tudi domačega Lojzeta Kranjčana in kot komaj triletni band potrdili velikanski napredek.
Z Vojno zvezd in Supermanom, filmsko glasbo njenega slovitega mojstra Johna Williamsa, je pihalni orkester Tolmin v Idrijo prinesel nekaj “kino” nostalgije in obilo glasbenega znanja. Po sestavi najmlajši orkester z dirigentom Damijanom Valentinuzzijem, nesporno meri visoko. Občinstvu se je podobrikal še z dinamično, prav tako tudi izvedeno, priljubljeno portoriško rumbo El Cumbanchero.
V Slovenijo, Ob Kolpo iz znamenite suite Belokranjske pisanice Danila Bučarja, je občinstvo skoraj za devet minut zazibalo domače godbeno društvo rudarjev z Domnom Prezljem. Po sestavi mlad, sicer pa že 348-letni orkester, je presenetil še z “najmlajšo”, komaj deset let staro in za izvedbo zahtevno skladbo Lord Tullamor in s pomočjo nizozemskega skladatelja Witrrocka, občinstvo lirično popeljal na Irsko.
S svojstveno izvedeno Sepetovo Zemlja pleše in Adamičevo Ko boš prišla na Bled, je tolminski Jazz put big band z energičnim vodjem Matijo Mlakarjem, dogajanje vrnil v Slovenijo, ga z Brucom Milerjem znova odpeljal v Ameriko in za energičen cha cha zaključek še na Kubo.
Ob slišanem tudi strokovni spremljevalec, glasbenik in vodja več pihalnih orkestrov Mitja Dragolič, ni skril navdušenja. Več pa bo zaupal le godbenikom, ki jim je revija prvenstveno namenjena. SD
