Lepi filmi o grdih stvareh

PORTOROŽ > Damjan Kozole je za kratki film Meje prejel posebno nagrado na sarajevskem filmskem festivalu in tudi nagrado na festivalu DOKUDOC v Mariboru, koprodukcijski celovečerec Rajka Grlića Ustava republike Hrvaške se je pred dnevi s filmskega festivala v Montrealu vrnil z nagrado za najboljši film, “mokumentarec” Žige VircaHouston, imamo problem! pa je premiero doživel na filmskem festivalu Tribeca v New Yorku.

Koprski gimnazijec v filmu

V tekmi za vesne je tudi celovečerni mladinski film Pojdi z mano. Filmska zgodba v središče postavlja štiri trinajstletnike, ki se v iskanju najboljše fotografije za šolski natečaj odpravijo iz sicer domačega, urbanega okolja v njim povsem tuj ruralni svet. Pot jih zanese v odročne hribe, kjer se na videz preprosto fotografiranje lepot spremeni v boj za golo preživetje ... Režiser Igor Šterk je za eno glavnih vlog v filmu izbral 17-letnega Maka Tepšića, dijaka tretjega letnika koprske gimnazije. Film bodo predvajali danes ob 17. uri v glavni dvorani portoroškega Avditorija.

Dan, ko je lepa pokrajina dobila nelep spomin

Celovečerni filmNočno življenje, ki je sinoči slovesno odprl Festival slovenskega filma, je režiser Kozole pripravljal pet let. Njegov 10-minutni kratkometražec Meje, ki ga bodo prikazali drevi ob 21. uri, pa se je rodil hitro. V enem dnevu. Oktobra lani, ko so se čez slovenske meje začele valiti kolone beguncev - mož, žena in otrok -, se je s snemalcem Matjažem Mrakom odpravil na južno mejo, postavil kamero in ... čakal sedem ur. Potem se je, kot je povedal v intervjuju za Delo, vse zgodilo samo od sebe, nastal je “srhljiv rimejk Lumierovega filma Prihod vlaka na postajo”, film “o dnevu, ko je lepa slovenska pokrajina dobila nelep spomin”.

Režiser Rajko Grlić pravi, da je Ustava republike Hrvaške ljubezenski film o sovraštvu. Scenarij zanj je napisal z Antejem Tomićem, s katerim sta sodelovala že pri filmu Karavla, v središče zgodbe pa postavil štiri ljudi, ki živijo pod isto streho. In to je tudi vse, kar jih druži. Vjeko, Ante, Maja in Hrvoje so si namreč povsem različni - po ekonomskem statusu, nacionalnosti, veroizpovedi in tudi spolni usmerjenosti. Če jih ne bi povezala nesreča, se najverjetneje ne bi nikoli srečali. Ko pa se njihove poti po spletu naključij prepletejo, postanejo odvisni drug od drugega. Film, v katerem igrajo Nebojša Glogovac, Ksenija Marinković, Dejan Aćimović in Božidar Smiljanić, je nastal v produkciji hrvaškega Interfilma in HRT-ja, slovenske produkcijske hiše Sever&Sever, In Filma s Češke in Revolution Production iz Makedonije.

Ustava republike Hrvaške, ki govori o nestrpnostih, sovraštvu in predsodkih pa tudi o pogumu, je navdušila žirijo 40. mednarodnega filmskega festivala v Montrealu, kjer je pred dnevi prejela nagrado za najboljši film. Drevi bo Grlićev film v Portorožu doživel evropsko premiero, svojo pot po hrvaških kinih pa bo začel oktobra.

Primorski avtorji v Portorožu

Danes se bo na Festivalu slovenskega filma predstavilo tudi nekaj primorskih ustvarjalcev. Ob 10. uri bosta na sporedu dva dokumentarca: v Spominjanju drugih vizualna umetnica Ana Čigon raziskuje pomen in moč javnih spomenikov na Kosovu. V drugem delu dokumentarca Ženska paMajda Širca nadaljuje z zgodovinskim, esejističnim in interpretativnim pregledom bojev za pravice žensk v slovenskem prostoru. V tekmovalnem programu bo na ogled kratki animirani film 999/999/1, ki ga podpisuje Izolan Davorin Marc.

Mit in teorije zarote

Houston, imamo problem! v režiji Žige Virca so slovenski gledalci lahko spoznali že pred poletjem, ko je bil v redni distribuciji slovenskih kinematografov. Na nacionalnem filmskem festivalu pa bodo igrano-dokumentarni film, v katerem Virc raziskuje mit o prodaji domnevnega jugoslovanskega vesoljskega programa ZDA v šestdesetih letih minulega stoletja, predstavili še uradno. Konspiracije, resnice in laži je režiser “zložil” v intriganten paket, v svojem celovečernem prvencu pa na zgodovino (po)gledal skozi zelo mikavno prizmo - teorijo zarot.

Danes zvečer bodo v Portorožu pokazali še koprodukcijsko komedijo Življenje je trobenta. Režiral jo je Antonio Nuić, film pa je nastal v sodelovanju slovenske produkcijske hiše Staragara, producentov iz Srbije Baš Čelik, Artikulacije Production iz Črne gore, HRT-ja ter družbe Film and Music Entertainment iz Velike Britanije.

MAKSIMILJANA IPAVEC