Letošnji vileniški nagrajenec je ukrajinski literat v bendu ... in na fronti

Danes bodo na Društvu slovenskih pisateljev razglasili letošnjega prejemnika mednarodne literarne nagrade vilenica, ki ga tradicionalno v tiskani izdaji že vrsto let kot medijski podporniki prvi objavimo prav v našem časopisu. Žirija, ki jo sestavljajo Gregor Podlogar, Aljaž Koprivnikar, Veronika Dintinjana, Ludwig Hartinger, Martin Lissiach, Aleš Mustar, Tone Peršak, Diana Pungeršič, Sašo Puljarević in Đurđa Strsoglavec, se je letos odločila za ukrajinskega avtorja, o katerem veliko pove misel, ki jo je o njem leta 2023 na svojem facebook profilu zapisal Miljenko Jergović, prejemnik velike nagrade leta 2023: ”Ko se država sooča z grožnjo uničenja, ko agresor skupnosti neke kulture in njenih jezikov odreka pravico do obstoja, potem državo in skupnost varuje njen pisatelj, ščiti jo njegova domišljija. Serhij Žadan je za Ukrajino tak pisatelj.”

Literat v bendu
in na fronti

Kot nam je v kratki utemeljitvi zapisal Gregor Podlogar, predsednik žirije za nagrado vilenica, je Serhij Žadan (1974) eden najpomembnejših sodobnih ukrajinskih pisateljev: “Žadan si pozornost zasluži zaradi svojega literarnega dela, ki ga odlikuje edinstveni slog, skozi katerega združuje poezijo, prozo in družbeno kritiko. Njegova dela se osredotočajo na življenja običajnih ljudi v postsovjetski Ukrajini, predvsem v industrijskih regijah vzhoda. V svojih delih ustvarja napeto vzdušje, v katerem raziskuje teme identitete, svobode, vojne, migracij in spomina ter probleme sodobne družbe.” Kot je zapisal Podlogar, je Žadanova literatura glas Srednje Evrope, ki prihaja od spodaj navzgor in je tako tudi zagovor nedolžnih: “Serhij Žadan je zato avtor, ki s svojem delom uteleša duh festivala Vilenica.”

V tem kratkem zapisu velja poudariti, da je Žadan najodmevnejši sodobni ukrajinski literat, prejemnik številnih mednarodnih literarnih nagrad, ki se ta hip bori na ukrajinsko-ruski fronti in ima tudi svoj ska punk bend Zhadan i Sobaky. V slovenščini lahko beremo že dve njegovi deli, obe sta izšli pri Beletrini - z romanom Vorošilovgrad, ki je v Ukrajini izšel leta 2009, je leta 2018 avtor gostoval na festivalu Fabula v Ljubljani, predlani pa je pri Beletrini izšel še roman Internat, ki sta ga prav tako prevedla Janja Lubej Vollmaier in Primož Lubej. Dejstvo, da je zaradi vojne Žadanovo jesensko gostovanje pri nas lahko tudi pod vprašajem, je pravzaprav ogledalo časa, v katerem živimo. A v resnici se Žadan, ki dejansko na fronti ni dosegljiv, ko lahko, rad odzove, nenazadnje se je na Poljskemfebruarja udeležil gledališke uprizoritve romana Internat.

Škrjanec - poezija nenavadnosti vsakdana

Letošnji slovenski avtor v središču vileniškega festivala pa je pesnik in prevajalec Tone Škrjanec (1953), ki je v zadnjih desetletjih, kot poudarja žirija, močno zaznamoval slovenski pesniški prostor. Škrjanec je doslej objavil enajst samostojnih pesniških zbirk in tri izbore poezije. “Njegova poezija v ospredje postavlja čudnost vsakdana, ki ga Škrjanec ubeseduje na samosvoje čuden, a hkrati čuten način. To počne z nenavadnimi, tudi duhovitimi podobami. Njegova poezija je topla in dopušča vsemu, da je, kot je. Tone Škrjanec je zato avtor, ki ga postavljamo v središče, saj se bomo k njemu vedno znova vračali,” je v imenu žirije zapisal Podlogar. S Škrjancem se bo na tradicionalnem vileniškem predvečeru na vrtu RTV Centra v Kopru pogovarjala Irena Urbič. Od 1. septembra, ko bo pogovor z nagrajencem v Ljubljani, pa se bo literarna karavana znova preselila tudi na več koncev Krasa, vključno s Sežano in Štanjelom. Gostje, ki jim bodo lahko prisluhnili obiskovalci dogodkov in jih skoraj v celoti druži skupni imenovalec “fluidnost identitet”, bodo septembra Ann Cotten, Velibor Čolić, Stefan Feinig, Helena Janeczek, Said Khatibi, Joanna Łępicka, Ana Marwan, Natalija Milovanović, Robert Rybicki, Elif Shafak, Natalka Suszczyńska in Neven Ušumović. Poljska pa je letošnja književnost v središču antologije, ki jo ureja Miłosz Biedrzycki. •