Linharta so pripeljali v naš čas
Amaterska gledališka skupina ŠOOV, ki deluje v okviru društva KPD Lipa Šempas, je ob 260. obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta uprizorila priredbo Ta nori dan ali Nežka se moži. Po dveh decembrskih predstavah v Šempasu jih čakajo še gostovanja po Sloveniji.
ŠEMPAS > “Ideja, da za novo prestavo po Vaški ambulanti in Vaški gostilni pripravimo Linhartovega Matička, se nam je porodila po lanskem gostovanju v Kamni Gorici. Naša gostovanja namreč nikoli ne minejo brez obiskov kulturnih hiš. V Radovljici smo si tako ogledali tamkajšnji Mestni muzej. Prav tam se nam je ob Linhartovem kipu porodila zamisel, da bi uprizorili komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi,” pojasnjuje Srečko Mesarič, predsednik društva KPD Lipa Šempas, ki v priredbi Ta nori dan ali Nežka se moži igra Žužka. “Dilema ob odločitvi je bila seveda velika. V naši gledališki skupini smo čisto pravi amaterji, brez vodje, režiserja, vse delamo sami. Spraševali smo se, ali bomo zmogli zamisel tudi udejanjiti,” ga dopolni Mirjam Gravnar, ki igra Rozalko de la Meja. “A izziv je bil prevelik, da ne bi poskusili. Ko smo prebrali Linhartovo originalno veseloigro in si razdelili vloge, se nam je zazdelo, kakor da jo je Linhart napisal posebej za nas,” pravi. Četudi predstave v originalni verziji niso mogli odigrati, so s svojimi amaterskimi sposobnostmi, navdušenjem in sodelovanjem celotne skupine oblikovali priredbo in jo postavili v današnji čas.
“Zgodba je enaka izvirniku, posegli smo le v besedilo, ga prečistili in priredili skupini ter današnjemu času. Obenem smo spremenili tudi naslov, a motivi in sporočilo komedije ostajajo enaki tistim, ki si jih je zamislil že Anton Tomaž Linhart. Vsak od igralcev je še dodal nekaj svojega,” pojasnjuje Mirjam Gravnar, ki jo imajo preostali člani skupine za gonilno silo. Nikoli ne obupa in spodbuja člane, tudi ko je najtežje.
Letošnja predstava, ki so jo premierno uprizorili 10. decembra v Šempasu, ponovili pa naslednjega dne, na 260. obletnico rojstva avtorja, traja uro in pol, 15-članska zasedba pa jo je začela pripravljati pred letom dni. “Z intenzivnimi vajami smo začeli lani jeseni, vadili pa smo po dvakrat na teden. Od letošnjega septembra smo vadili trikrat na teden, zadnja dva tedna pred premiero pa kar vsak dan,” opisuje Mirjam Gravnar. “Glede na to, da igramo z dušo in srcem, ne stremimo k temu, da bi se naša igra čim bolj približala profesionalnemu gledališču. Za zdaj nas ima občinstvo rado prav takšne, kakršni smo, zato bomo še naprej ostali zvesti našemu načinu.”
Sceno so si zamislili sami, oljke pa so izdelali učenci in učitelji Osnovne šole Šempas.
Po napornem obdobju intenzivnih vaj imajo amaterski igralci iz Šempasa sedaj nekaj tednov počitka, nato pa jih že čakajo gostovanja na številnih odrih drugih amaterskih gledaliških skupin na Primorskem in drugod po Sloveniji, česar se že veselijo.
ANA CUKIJATI
