Listi z roba, ki rišejo portret časa
Na božični dan leta 1949 so se prepletle poti Vena Pilona in Izidorja Cankarja. Slikar, grafik ilustrator in fotograf iz Ajdovščine se je z umetnostnim zgodovinarjem, pisateljem, diplomatom, prevajalcem in teologom srečal v Parizu, kjer se jima je pridružil še slikar France Mihelič. Pilon in Cankar sta si precej dopisovala, njuna korespondenca pa je zbrana v knjigi Listi z roba, ki so jo izdali pri Mladinski knjigi.
LJUBLJANA > Listi z roba ob pismih in dopisnicah, ki sta si jih izmenjevala Veno Pilon (1896-1970) in Izidor Cankar (1886-1958), prinaša še Pilonove risbe, fotografije ter eseja Irene Mislej in Alenke Puhar. Avtorici v zapisih osvetlila sredo minule ga stoletja, čas, “ko je bil uradni odnos do tujine sovražen, Pariz pa za ljudi iz vzhodnega dela Evrope sanjsko daleč.”
Prelomno leto 1950
Irene Mislej, izvrstna poznavalka življenja in umetniškega opusa Vena Pilona, ki je vrsto let vodila Pilonovo galerijo v Ajdovščini, v svojem eseju piše o letu 1950, ki je bilo, kot izvemo tudi iz pisem, za Pilona prelomno: “Zamrle so sanje, da se bo kdaj vrnil v Slovenijo, kljub negotovosti, ki jo je še vedno čutil, mu je postalo jasno, da je njegovo mesto v Parizu, v krogu svoje 'družinice'. Prijateljski stiki s številnimi obiskovalci iz domovine, druženje v kavarni, opravljanje uslug, pošiljanje paketov, pisanje pisem, deljenje nasvetov (ki niso bili vedno dobro sprejeti) ter strast, s katero se je lotil prevajanja slovenske poezije, so napolnili njegova naslednja leta,” piše Mislejeva in poudarja, da so petdeseta tudi čas, ko so v Sloveniji na novo odkrivali njegovo umetnost. Po njeni oceni o tem prav posebnem desetletju v Pilonovem življenju najbolj slikovito govori korespondenca z dr. Izidorjem Cankarjem. Dopisovala sta si skoraj osem let, oziroma do konca Cankarjevega življenja.
Na začetku so bila pisma - prvo je Cankar Pilonu poslal 3. februarja 1950 - , stvarna. “Gre za različna naročila iz Ljubljane v Pariz, včasih so bila kar hudomušna oziroma so zrcalila življenjske omejitve na slovenski strani. A kmalu je začel Cankar Pilona spodbujati k ustvarjanju. Pilon, ki je Cankarja izredno spoštoval, je v času, ko se je lotil prevajanja slovenske poezije v francoščino, potreboval veliko spodbude,” v svojem eseju še odkriva Mislejeva, ki je pred dnevi na predstavitvi knjige v Ljubljani povedala, da ji je bilo brskanje po Pilonovih arhivih vedno v veliko veselje; bil je namreč izjemno duhovit in zabaven človek.
Več vsakdanjosti kot kulture in politike
Puharjeva je v svojem eseju z naslovom Domotožje po domačiji in tujini vzpostavila politični in kulturni prostor, v katerem sta si Pilon in Cankar dopisovala. Kot je poudarila, je knjiga v glavnem nastala na podlagi primarnega gradiva - pisem, razglednic, računov, potrdil in vabil. Veliko gradiva izhaja iz arhivov Službe državne varnosti, ki je protagoniste, ki nastopajo v knjigi, spremljala. Pilon in Cankar sta se zavedala, da je korespondenca med njima nadzorovana, zato sta se izogibala politiki in neposredni kritiki sistema. “Izidor Cankar Pilonu ni razkrival svojih pogledov na politiko ali brezupno gospodarsko stanje, sem in tja pa je vendar izkazal svojo kritičnost in naravnost povedal, kako malo ga veseli, kar vidi okoli sebe. In je Venu Pilonu naročil, naj pove Miheliču: 'Naj ne žaluje, da ga ni doma, čeprav tudi pri nas vse zeleni in cvete. Umetniško življenje, šolanje in delo je v zagati, ki ji ne vidim konca ...',” lahko med drugim preberemo v eseju Alenke Puhar. Pa umetnost, kultura in politika v tem dopisovanju niso imele glavne besede. “Velik del te korespondence med Parizom in Ljubljano, vsaj na Cankarjevi strani, zasedajo želje po predmetih, ki jih v Ljubljani ni bilo mogoče dobiti, pa jih je Cankar 'žical' pri Venu Pilonu - in bil pri tem član velikega kluba, kot kažejo paralelna pisma pisatelja Cirila Kosmača. Gre za higienske in kozmetične pripomočke, oblačila, nekaj hrane, seveda knjige, le da je Kosmač iskal leposlovje, Cankar pa umetnostno zgodovino ...”
Knjiga, ki jo je uredila Nela Malečkar, razgrne, kar sta si Cankar in Pilon dopisovala in razkrije tudi marsikaj o tem, kar sta zamolčala ter tako pretanjeno riše portret njunega časa.
MAKSIMILJANA IPAVEC
