Literatura, ki spreminja svet ...
Literatura, ki spreminja svet, ki spreminja literaturo. To je geslo letošnjega festivala Vilenica, ki bo potekal od 5. do 10. septembra, zlasti na Krasu, so pojasnili na včerajšnji predstavitvi na Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani. Udeleženci Vilenice bodo razmišljali, kakšno mesto ima literatura v svetu, kjer so resničnostne vsebine, biografije in identitete spodrinile slog in poezijo.
LJUBLJANA > Naslov letošnje Vilenice je zelo aktualen, saj živimo v svetu resničnostnih televizij in vsebin. Tudi na knjižnem trgu prevladujejo avtofikcije, biografski romani in avtobiografski romani. “Sprašujemo se, kakšno mesto ima literatura danes v svetu, kjer so važni vsebina, zgodba, identitete, ne pa več slog in poezija,” izbiro osrednje teme pojasnjuje urednik, publicist in literarni kritik Aljoša Harlamov, podpredsednik vileniške žirije.
Na različnih srečanjih in okroglih mizah bodo iskali odgovore na vprašanja, kot so: kam umestiti literaturo, ali literatura še spreminja svet, ali je svet tisti, ki spreminja literaturo, ter kje je možnost za družbeni angažma literature, če ga ta sploh še nosi?
Festivala se bo tudi letos udeležila vrsta eminentnih piscev iz srednjeevropskih držav. Med tistimi, ki bodo zelo zanimivi v kontekstu osrednje teme, bo tudi vileniški nagrajenec, ukrajinski avtor Jurij Andruhovič (1960). Ni le vrhunski literat, ampak tudi politično in družbeno angažiran intelektualec.
Nagrajenca in njegov literarni opus je včeraj predstavil pesnik Aleš Šteger. Andruhovičevo literaturo je opisal kot takšno, “ki z izjemno drznostjo, hitrostjo, drastičnostjo poskuša govoriti o kataklizmah 20. stoletja na področju Ukrajine, na področju srednje Evrope, ne v togem historističnem smislu, ampak dopuščajoč možnosti, da imaginacija zmaga nad težo preteklosti”.
Slovenska avtorica v fokusu festivala bo pesnica Maja Vidmar (1961), ki jo literarni zgodovinarji uvrščajo v vrh slovenskega pesniškega postmodernizma. Doslej je izdala osem pesniških zbirk, ob festivalu pa bo pri ameriški založbi Dalkey Archive Press izšel izbor njenih pesmi v angleškem prevodu Andreja Pleterskega.
Organizatorji Vilenice izpostavljajo tudi letošnji komparativistični kolokvij Evropski humanizem in njegovi izzivi danes. Potekal bo v Ljubljani, 8. in 9. septembra. Ker je Vilenica prostor svobode govora in izražanja, sta Brane Senegačnik in David Movrin k sodelovanju na kolokviju povabila tudi Srednjeevropsko univerzo iz Budimpešte, ki se je želi madžarska oblast znebiti, in fakulteto Artes liberales iz Varšave.
Država v ospredju bo Norveška. Ob tej priložnosti bo v slovenščini izšla antologija norveške književnosti.
Za prvi okus po Vilenici pa bodo poskrbeli mladi. Že v soboto po v sežanskem Kosovelovem domu podelitev nagrad literarnega natečaja Mlada Vilenica.
JANA KREBELJ