Ljubezen in naložba
Razstava Govorica slik v koprski galeriji Severia odpira vpogled v likovno zbirko, ki so jo v družbi KD Group zasnovali leta 1994. Danes njihov umetniški fundus šteje skoraj 1000 del uveljavljenih in priznanih slovenskih in tujih likovnih ustvarjalcev.
KOPER>> Ko teče beseda o nakupu umetniškega dela, se je nemogoče izogniti iskanju motiva zanj. Del likovnega občinstva se za nakup umetniškega dela odloča predvsem zato, ker imajo umetnost radi. Drugi nakup slike, grafike ali kipa vidijo predvsem kot priložnost za dobro naložbo. Umetnostni kritik Aleksander Bassin, ki je iz likovne zbirke KD Group odbral dela za koprsko razstavo, je prepričan, da te dileme ni. “Seveda pa je idealno, če se ta dva vidika prepleteta. Lahko trdim, da je omenjena korporativna zbirka nastala iz obeh pobud.”
KD Fundacija je poseben sklad, s katerim družba KD Group podpira nadarjene mlade umetnike, športnike in znanstvenike. Na odprtju koprske razstave so štipendijo v višini 2500 evrov, ki pomagala ublažiti začetke ustvarjalne poti, podelili akademski slikarki Denise Kokalj.
Na koprski postavitvi si je moč ogledati razvoj slovenske umetnostne misli prek petih generacij umetnikov. Najstarejšo letnico, 1898, nosijo TopoliRiharda Jakopiča, najmlajšo pred dvanajstimi leti nastala slika Ksenije Čerče.
Zgodovinski lok razstavljenih del seveda ne obide stebrov domačega ekspresionizma, bratov Kralj. Gledalec se sreča z ribjim tihožitjem, vkomponiranim v nenavaden pogled na beneški Rialto, kakor ga je Tone Kralj upodobil leta 1940.
Slika, o kateri je bilo na četrtkovem odprtju razstave največ besed, pa zaradi logističnih težav ni uspela priti do Kopra. Gre namreč za Ljubljano z Rožnika, monumentalno platno (visoko je poldrugi meter, široko pa kar štiri metre), ki je v ateljeju Franceta Kralja nastajala polni dve desetletji. Slikal jo je od leta 1936 do 1956, dolgo let je bila v zasebni lasti avtorjeve družine, KD Group je delo odkupil od slikarjevega sina Zlata, od takrat naprej pa je njeno mesto na steni pisarne predsednika uprave družbe, Matjaža Gantarja.
Med razstavljenimi deli izstopa Praška kavarna, laviranarisba Božidarja Jakca iz leta 1920 in portret njegovega očeta Antona, kot ga je leta 1938 na risbi majhnega formata upodobil Ivan Čargo. Na razstavi so dobro zastopani tudi modernisti Gustav Gnamuš, Kiar Meško, Zdenko Huzjan in Janez Bernik. Zanimivost je prav gotovo tudi Ribičeva hiša, Bernikovo diplomsko delo iz leta 1958.
Ustvarjalnost prezgodaj umrlega in širši javnosti manj znanega Bernikovega učenec Barda Iucundusa je predstavljena s tremi platni, gledalca pa očara še barvno zastrta in nadrealnega občutja polna krajina MohorjeMarka Jakšeta. Retrogardna skupina IRWIN, ki je Gantarju zelo pri srcu, je predstavljena s tremi deli iz druge polovice 80. let: Was ist Kunst, Slovenske Atene (Atene II) in Slovenska Pieta.
Čeprav je glavnina razstave Govorica slik namenjena slovenski umetnosti, pa je Aleksander Bassin z izborom del opozoril še na dva pomembna segmenta likovne zbirke KD Group: na nabor slik, ki so nastal v sklopu mednarodnih slikarskih delavnic (družba Kovinotehna jih je pripravljala v Kopru), in kolekcijo del mladih likovnih ustvarjalcev, ki so prejemniki mednarodne nagrade OHO, posvečene dr. Igorju Zabelu, pokojnemu kritiku in kustosu ljubljanske Moderne galerije.
Razstava bo odprta do 20. februarja.
MAKSIMILJANA IPAVEC
