Ljubezen in upor
V Škocjanu se bo danes začel 6. mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka, ki bo, združen s 5. filozofsko konferenco v Ljubljani, pretresal misli danskega eksistencialističnega filozofa Sørena Kierkegaarda. Tema srečanja z več kot 30 učenjaki in umetniki iz 12 držav Evrope ter Severne in Srednje Amerike je etika med filozofijo in eksistenco.
ŠKOCJAN > Izhodiščna tema bo poudarjala subjektivnega misleca in vprašanje, kako spremeniti svet z dejanji ljubezni. Okvir za razmišljanje bo med drugim Kierkegaardovo delo Dejanja ljubezni. Udeleženci se bodo dotaknili tudi drugih mislecev, denimo češkega filozofa Jana Patočke, enega od pobudnikov Listine 77 o državljanskih svoboščinah, francoskega filozofa Jeana Baudrillarda, Nizozemca Barucha Spinoze in domačega politika, teologa in sociologa Janeza Evangelista Kreka.
Primož Repar, direktor Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Søren Kierkegaard, ki simpozij in konferenco pripravlja z založbo KUD Apokalipsa v sodelovanju s Cankarjevim domom, pojasnjuje, da se bodo spraševali, kako (iz)graditi dejanja ljubezni, kakšno je razmerje med relativnim in absolutnim ciljem, zakaj se civilna družba po prvem zagonu revolucije razpusti in kaj nas naučijo izkušnje etične prakse, o čemer lahko veliko povesta Patočka in Vaclav Havel. Udeleženci se bodo spraševali še, kako lahko izkušnje etične prakse spodbudijo prakso odgovornega državljanstva in kakšno oporečništvo je danes sploh mogoče.
Repar pravi, da brez duhovne podstati človeka ni mogoče svobodno delovanje ter da problem sodobnosti, kot ga je označil Kierkegaard, ni le brezstrastnost dobe, v kateri se “množični človek utaplja v ravnodušju in lastni plehkosti”, ampak tudi v tem, da je pozabil na lastno subjektiviteto in da se ustvarja družba, ki je le navidezna. “Če hočemo kaj spremeniti, ne smemo pristajati na diktaturo političnega aparata, ki nadzoruje in upravlja izravnalno družbo,” poudarja. “Če hočemo iti proti temu, štejejo samo dejanja. Samo posameznik lahko družbo spreminja, za vidne spremembe pa potem potrebujemo kritično maso.”
Simpozij bo danes, jutri in v nedeljo v Škocjanu, pospremili ga bodo delavnice in pesniško-glasbeni večeri. V ponedeljek in torek se bo v Ljubljani nadaljeval s filozofsko konferenco in končnim omizjem, na katerem bodo sodelovali vsi domači in tuji udeleženci. Pričakujejo ameriškega filozofa judovskega rodu Martina Martuštika, strokovnjaka za medije in kritiko medijev, ter mehiško filozofinjo Paulo Arizpe, ki se posveča metodologiji odločanja francoske filozofinje Simone Weil.
Nastopil bo tudi Iztok Osojnik, ki simpozij in konferenco vidi kot priložnost, da Sloveniji in svetu pokaže “nek alternativni obraz” v času, ko je širina mišljenja v našem prostoru zamejena in prikrajšana za stvari, ki so zunaj ustaljene akademske sfere. STA