Magdalenca orosi oko, grof z ušmi pa nasmeji
Magdalenca je tolminska ljudska pesem, ki je skupaj še z drugimi pesmimi in spremljajočim besedilom v prepletu okoliščin prerasla v spevoigro, ki v izvedbi Igralske skupine Drežnica navdušuje gledalce v Posočju. Štiri predstave v Kobaridu in ena v Tolminu so pritegnile že več kot tisoč ljudi.
KOBARID, TOLMIN > Magdalenco je po tolminskih ljudskih motivih ob 300-letnici tolminskega punta napisala pokojna Rafaela Dolenc, srčna zbirateljica ljudskega gradiva, avtorica knjige Stoji v planini vas in dolgoletna vodja Folklorne skupine Razor. V zgodbi spremljamo glavno junakinjo Magdalenco, ki jo usoda kot služkinjo pripelje na tolminski grad, kjer odplača očetov dolg in potem čaka nekoga, da jo bo rešil, ona pa mu bo dala zlat prstan, kot poje tolminska ljudska pesem z istim naslovom.
Zgodba iz ljudskih pesmi
Ideja se je že leta 2011 porodila zborovodji Mateju Kavčiču:“Razmišljal sem, da bi več ljudskih pesmi nekako povezali in prepletli v zgodbo ter tako ohranjali spomin na tipične tolminske pesmi, kot je tudi Magdalenca, ki je nikjer drugje ne pojejo.” V ožji izbor je vzel še Pa pride dal z graščine, ki skupaj z Magdalenco predstavlja rdečo nit spevoigre, Jaz pa pojdem gar Zatmin, V tihem gozdu zdaj prebivam, Aj mi sma pa s Tmina in Bleda luna mirno plava. Prispeval je priredbe za zborovsko petje.
Ko je zamisel omenil Dolenčevi, je takoj poprijela za delo in spisala vezni tekst, da bi bila spevoigra nared še v času spominjanja na obletnico punta. Ker pa v Tolminu ni igralske skupine, v kateri bi nastopali odrasli, so na pomoč poklicali Igralsko skupino Drežnica, ki se je skupaj z režiserko Rino Berginc lotila zahtevnega dela.
Na odru tri drežniške generacije
“Magdalenco smo vedno radi peli in odločitev, da bi jo tudi odigrali, ni bila težka. Je bila pa kar zahteven izziv, ker je k spevoigri treba drugače pristopati. Z nasveti nam je pomagal režiser Jaša Jamnik. Najprej je bilo treba zbrati zadostno število igralcev in pevcev.” Z vajami so začeli septembra lani, najprej so vadili petje, saj mnogi mladi fantje niso imeli prakse. Oktobra so začeli sestavljati dramske koščke. “Na odru se skozi sedem slik, prepletenih s petjem tolminskih pesmi, plesom in godci zvrsti kar 30 igralcev in pevcev od šest pa tja do šestdeset let: tri drežniške generacije, bi lahko rekli. Gledalci pravijo, da jih žalostna zgodba mladega dekleta, ki je moralo odslužiti očetov dolg na gradu, gane in jim orosi oko, rešitev grofovih težav z ušmi pa nasmeje in razveseli s srečnim koncem,” pojasnjuje Berginčeva.
Na nedeljski predstavi v tolminskem šolskem centru jih bučno ploskanje kar ni spustilo z odra. Nekateri so si Magdalenco ogledali že v Kobaridu, kjer so tri premierne predstave sredi decembra takoj razprodali. V Bovcu bodo gostovali 1. februarja.
Vsem v igralskem ansamblu je zelo žal, da Rafaela Dolenc uspešnih predstav ni dočakala. “Je pa ves čas, tudi med boleznijo, spremljala naše delo,” pove Berginčeva. Kavčič upa, da bodo Magdalenco instrumentalno nadgradili: “Lepo bi bilo, če bi s to predstavo odprli prenovljeno tolminsko Kinogledališče.”
Gostujejo pri Slovencih po svetu
S spevoigro obeležujejo 20. obletnico KUD Igralske skupine Drežnica, ki je v tem času gledalce razveselila z 12 premierami in številnimi skeči. S stalnim izobraževanjem postajajo vse boljši, pomaga jim režiser Marjan Bevk. Samostojno organizirajo koncerte mnogih priznanih slovenskih skupin z različnih področij, božične koncerte, prireditve v kraju in občini ter nastope izseljeniških, zdomskih in zamejskih slovenskih skupin.
“Večkrat smo s posebej pripravljenimi skeči sodelovali na prireditvah v okviru natečaja Moja dežela-lepa urejena in čista, na Novoletnih srečanjih Slovencev Videmske pokrajine in Posočja in še bi lahko naštevali,” povedo člani ansambla. Vrhunec so bila potovanja k Slovencem v Kanado, Avstralijo, Argentino, Italijo, na Hrvaško ... Zanje pripravijo posebne projekte. “S seboj prinašamo našo deželo ob Soči, kulinariko, pesmi ... To so bila nepozabna srečanja,“ se spominjajo.
NEVA BLAZETIČ
