Majhna knjižnica je lahko velika

ILIRSKA BISTRICA > V jubilejnem letu je knjižnica posvetila vsem trem okroglim jubilejem kar nekaj prireditev, zaključno pa so kronali tudi z izdajo obsežnega zbornika zgovornega naslova Sledi v času. Knjiga, ki je v večjem delu posvečena petdesetletnici matične knjižnice, bo nedvomno ostala trajen spomin na prehojeno pot bistriškega knjižničarstva od leta 1964 do današnjih dni.

Svečanemu vzdušju v dvorani so svoje dodale tako nastopajoče kulturne skupine, kot tudi številni gostje, med katerimi je bil tudi akademik Ciril Zlobec, slavnostni govornik, ki je z izbranimi mislimi pospremil že nekaj pomembnih prireditev in jubilejnih dogodkov Knjižnice Makse Samsa, posebej prisrčnega in toplega pozdrava polne dvorane pa je bil deležen tudi tokrat.

Prireditev je bila obenem tudi zaključek letošnjega projekta Primorci beremo, v katerem je po besedah direktorice Damjane Hrabar njihova knjižnica najuspešnejša med vsem primorskimi knjižnicami. Zbrane je nagovorila tudi Tatjana Likar, sekretarka na ministrstvu za kulturo: “Vaša knjižnica vseskozi predstavlja pomemben vir kulturnega in družbenega življenja na tem prostoru,” je poudarila.

Na svoj duhovit in tudi kritičen način pa je občinstvo in sekretarko nagovoril akademik Ciril Zlobec, ki je pri omembi vladnih predlogov za ukinjanje oziroma združevanje manjših kulturnih ustanov dejal:

“Še nedavno se je govorilo, da je knjiga bolj ali manj nepotreben strošek, saj imamo elektronsko knjigo in digitalne pripomočke. Izkoristil bom priložnost, ko je tu gospa z ministrstva, naj pove svoji šefici, da me je zelo neprijetno presenetilo govorjenje o akomasaciji malih knjižnic, malih po statistiki, ki pač imajo manj kot določeno število zaposlenih. To pa ne pomeni, da je mala knjižnica tudi majhna po svoji funkciji, ki jo opravlja.” Pesnikovo priporočilo oblastem je dvorana pospremila z aplavzom.

Razgibano, več kot poldrugo uro trajajočo prireditev, ki jo je povezoval Igor Štemberger, je začel cerkveni MePZ Zvon z dvema pesmima Makse Samsa, ki ju je ob stoletnici njenega rojstva uglasbil skladatelj Bojan Glavina. Skupaj z drugimi zborovskimi skladbami na pesničina besedilasta izšli v posebnem notnem zborniku, ki ga je izdala knjižnica.

Za Zvonom so se zvrstile kulturne skupine, ki so velikokrat nastopale na prireditvah v knjižnici, a vselej brezplačno, kot je poudaril povezovalec programa. Nastopili so Hrušiški fanti, Vasovalci, pevska skupina Sušec,Bistriške škuorke, kantavtor Tone Škrl, ženska skupina Kalina in na koncu folklorno društvo Gradina.

Direktorica Hrabarjeva se je še posebej zahvalila trem nekdanjim županom, Stanetu Prosenu, Francu Lipoltu in Antonu Šenkincu, ki so v svojih mandatih gradili ali adaptirali knjižnico. Ni pa se mogla zahvaliti sedanjemu županu Emilu Rojcu, ki se, kot je poudarila, kljub večkratnim vabilom, ni odzval na prireditev.

TOMO ŠAJN