Majhne geste univerzalnega
Koper te dni z razstavama v Loži in na sedežu italijanske skupnosti ponovno odkriva svojega slikarja Vittoria Antonia Coceverja. Ta se je po drugi svetovni vojni preselil v Padovo, a tudi tam v nemalo svojih del ujel podobe rodnega mesta in zlasti njegove okolice, ki na slikah ohranja nekdanjo, danes že povsem spremenjeno podobo.
KOPER > Vittorio Antonio Cocever (1902, Koper -1971, Padova) je bil slikar in izjemno nadarjen keramik, ki je pred drugo svetovno vojno veliko razstavljal tako v domačem Kopru kakor v tujini in se leta 1948 preselil v Padovo, kjer je tudi poučeval. Njegova dela so nekajkrat predstavili na Beneškem bienalu, znan pa je tudi po tem, da je poslikal nekaj cerkva v Istri.
“Gre za avtorja, ki je nedvomno sprejel različne tendence prejšnjega stoletja, predvsem obnove umetnosti, ki se je zgodila skozi različne avantgarde na začetku stoletja. Nedvomno so ga navdihovali veliki italijanski avtorji skupine novecento kakor tudi velikani Matisse, Van Gogh, Cezanne ...” pravi kustosinja Maria Campitelli.Prepričana je, da se ves kulturni nabor minulega stoletja nahaja v njegovih delih, kajpada filtriran z njegovim osebnim pogledom. Poudarja, da gre za izjemno občutlji-vega ustvarjalca, ki je bil posebej dovzeten za svet narave; bil je čustven, a obenem zadržan in strogega temperamenta. Ni odprto govoril o svojih mnenjih in občutkih, “temveč jih je izražal z detajli in majhnimi gestami, kot so slika pokrajine, posameznika, živali, ki so mu bile kot lovcu blizu; denimo njegov lovski pes ali ulovljena žival”.
S svojo strastjo in ljubeznijo do sveta narave je po mnenju kustosinje izražal vsakdanjost, življenje slehernika, a je ves čas govoril o nečem večjem, univerzalnem, saj je imel sposobnost transcedendirati, poenostaviti. Čeprav je bil realistični slikar - na razstavi so tako portreti kakor živa in mrtva narava ter krajine in nekaj keramičnih del - je v svojih poznejših delih likovni jezik vse bolj poenostavljal v smeri abstrakcije. V svojem likovnem izražanju je skušal povedati veliko s čim manj sredstvi, pravi Campitellijeva: “Napotil se je k tišini, s čimer je priklical v svoje slikarstvo univerzalne razsežnosti.”
Pregledna razstava je bila decembra lani prvič postavljena v Miljah, v muzeju sodobne umetnosti Ugo Carà in mestni umetnostni dvorani Giuseppe Negrisin. Za koprsko postavitev je Campitellijeva sestavila nov izbor, v katerem sta med drugim dve deli, ki ju hrani Pokrajinski muzej Koper. V koprski galeriji Loža je kronološko zastavljen pregledni del, na sedežu samoupravne italijanske skupnosti Santorio Santorio pa je kustosinja na pobudo Maria Steffeta postavila izbor del, ki prikazujejo pri Coceverju, strastnemu lovcu, vseprisoten motiv živali, zlasti uplenjenih žrtev lova.
Razstavo, ki bo na ogled do izteka leta, so s skupnimi močmi pripravili občini Koper in Milje, Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper, Italijanska unija, Ljudska univerza Trst, Pokrajinski muzej Koper, Obalne galerije Piran in umetnikova družina. Kot so vsak na svoj način poudarili predstavniki vseh sodelujočih, razstava ni pomembna zgolj zaradi prve celostne predstavitve enega vidnejših ustvarjalcev iz preteklosti tega prostora, temveč tudi ali predvsem zaradi tkanja še tesnejših vezi v sedanjosti in prihodnosti ter zavedanja, da je skupni prostor danost, ki jo velja karseda negovati in družno izkoristiti.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
