Manifesti novega in drugačnega
V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) bodo drevi odprli razstavo Beseda Božja ostane na veke, ki je ena od osrednjih prireditev v sklopu leta reformacije 2017 v Sloveniji. Na razstavi, ki so jo v NUK-u pripravili v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, bodo predstavljena temeljna besedila, ki so določala miselno, tekstno in delovanjsko podobo protestantskega gibanja.
LJUBLJANA > V letošnjem letu, ko obeležujemo 500-letnico verske reforme Martina Lutra, bodo v Veliki čitalnici NUK predstavljena ključna dela, za katera se je skozi čas pokazalo, da so bila na neki način manifest novega, drugačnega, upornega proti tedaj obstoječemu.
Kot poudarja avtor razstave Jonatan Vinkler, izredni profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, Lutrova reforma ni prišla v prazen kulturni in besedilni prostor. Nemški jezik je imel namreč že pred Lutrom, vse od Gutenbergovega tiskarskega stroja, bogato tradicijo tiskanja tako Svetega pisma kot svetne literature v vernakularnem jeziku.
Raz-stavljena usta
Ob 500-letnici reformacije bo sklop dogodkov tudi na Ljubljanskem gradu. Rdeča nit dogodkov, ki jih v projektu Luter in slovenski protestanti pripravljajo s partnerji, bosta jezik in knjiga. Projekt obsega interaktivni razstavi Raz-stavljena usta in V pomladi slovenskega knjižnega jezika, ki ju bodo odprli jutri, cikel predavanj z naslovom Pomen knjige v času, delavnice tiska s cehovskim mojstrom za šolske skupine ter elektroakustično izkušnjo SWR Experimentalstudia iz Freiburga. Postavitev Raz-stavljena usta je nastala v sodelovanju z Goethe Institutom v Ljubljani, v ospredje pa postavlja Lutrovo jezikovno ustvarjanje; osem Lutrovih besednih zvez je bilo izhodišče za osem instalacij.
Temeljno delo novega gibanja in cerkve je postalo Sveto pismo v vernakularnem jeziku. Njegovemu prevajanju, razlaganju, ilustriranju in tiskanju so bile od začetka reformacije posvečene najplodnejše energije. Tako je z roko v roki s cerkveno reformo in nastankom nove deželne cerkve hodil tudi razmah protestantske književnosti, ki je posledica cerkvene reforme v nemškem in od leta 1550 tudi v slovenskem jeziku. “In je hkrati tudi stopnica, preko katere Slovenci, ki jim to samopoimenovanje v tiskani obliki prvič artikulira prav reformacija, vstopijo v učeno kulturo,” je v katalogu zapisal Vinkler.
Med dragocenostmi na razstavi je izpostavil kodeks, ki ima na začetku traktat o husitih v latinščini, izpisan v gotici. Kot je pojasnil, je kodeks edinstven, saj ga je napisal pisec starejšega dela slovenskega Stiškega rokopisa. Na razstavi bo predstavljena tudi pesmarica Duhovne pesmi in psalmi, izjemno redek tisk, ki do nedavno ni bil zabeležen v protestantski bibilografiji, in to v evropskem merilu. Izjemna sta tudi izvoda Lutrove Biblije iz leta 1570 in Dalmatinove Biblije iz leta 1584, ki bosta na razstavi postavljena zrcalno. Nadvse lepa pa sta po besedah avtorja razstave tudi izvoda obeh postil - Lutrove Hišne postile iz leta 1556 in poslednjega dela Primoža Trubarja, Hišne postile iz leta 1595.
MI, STA