Manj obsežna, a nič manj kakovostna bera

LJUBLJANA > Letošnji program po besedah festivalskega direktorja in programskega vodje Simona Popka nekoliko manj obsežen kot lani, a zato nič manj kakovosten. Filme bodo predvajali v Kosovelovi dvorani in v Slovenski kinoteki.

V tekmovalnem programu bo film 727 dni brez Karama avstrijske režiserke Anje Salomonowitz, znane kritičarke avstrijske imigracijske politike, ki velja za eno najstrožjih v Evropi. Migracij se dotika tudi film nizozemskih filmskih ustvarjalcev Paula Schefferja in Reneja RoelofsaObljubljena dežela, ki pod drobnogled vzameta delovna migracijska gibanja v Evropi vse od 60. let minulega stoletja.

Na ogled bo tudi film režiserja Talala DerkijaVrnitev v Homs, ki ga je posnel med letoma 2011 in 2013 v sirskem mestu Homs ter vanj umestil zgodbo mladih revolucionarjev, ki se borijo za osvoboditev mesta. Nasilje bo tematiziral tudi film Rithyja PanhaSlika, ki je ni, ki je bil nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film. V njem režiser spregovori o nasilju Rdečih Kmerov nad prebivalstvom Kambodže, kar stori s pomočjo animacije. V skandinavski produkciji je nastal film režiserke Berit Madsen z naslovom Sepideh, ki podaja čustveno zgodbo o iranski deklici Sepideh, ki bi rada postala astronavtka.

Filme, ki se bodo potegovali za nagrado Amnesty International, bo ocenjevala mednarodna žirija v sestavi Kusha Bahrami, Jelena Aščić in Matej Povše. Nagrajenca bodo razglasili na sklepni prireditvi 20. marca v Cankarjevem domu.

V sekciji aktualni, družbenokritični bodo predvajali film Maje WeissBanditen-kinder: Slovenskemu narodu ukradeni otroci, katerega zgodba po Popkovem mnenju spominja na Otroke s Petrička. V to sekcijo je Popek uvrstil tudi ameriški film Roberta StoneaPandorina obljuba, v katerem režiser podaja pozitivno stališče do uporabe jedrske energije, šolski primer vzgojnega filma AbecedaErwina Wagenhoferja, ki pokaže na vse zablode modernih izobraževalnih sistemov po svetu, film Shaula Schwarza o anomaliji v Mehiki z naslovom Narko kultura ter tragikomičen film o razmerah v Španiji Hiše za vse v režiji Gereona Wetzela.

V kategoriji intimni in globalni portreti bodo zavrteli film avstrijskega režiserja Paul-Juliena RobertaMoja odstotna družina, v katerem predstavi osebno zgodbo življenja v komuni, ki so se uveljavljale v 70. letih kot alternativa klasičnim družinam. Na ogled bo tudi film na temo holokavsta režiserja Claudea LanzmannaPoslednji krivičnik, ki bo predstavil zadnjega med t.i. judovskimi starešinami v Nemčiji Benjamina Murmelsteina. Predvajali bodo še film Fredericka Wisemana o največji javni univerzi v ZDA Berkeley in film Gospodar vesolja Marca Bauderja, ki tematizira ekonomski kolaps. V tej sekciji je tudi film Tir italijanskega režiserja Alberta Fasula, v katerem nastopa slovenski igralec Branko Završan. Ta film bo 13. marca odprl festival.

Retrospektiva, posvečena uglednemu poljskemu ustvarjalcu dokumentarnih filmov Marcelu Lozinskemu, bo razdeljena na osem sklopov in bo predstavila skoraj ves njegov opus.

V spremljevalnem programu bodo pred projekcijo filma Weissove odprli razstavo Ukradeni. Amnesty International Slovenije pa bo med drugim pripravil tudi natečaj kratkih dokumentarnih filmov na temo strpnosti.

STA