Marezige znova zadihale z jazzom

MAREZIGE > Tako kot v letih poprej, je bilo tudi letos z odra moč slišati pester nabor mednarodno priznanih in nagrajenih zasedb.

Petkovo dogajanje je otvoril Zgrabi Zvok Big Band, ki ga vodi Sandi Štor. “MareziJazz dojemam kot jazzovski praznik,” pravi Štor, ki je med drugim tudi avtor prvega slovenskega učbenika za jazz solfeggio. Zatem je nastopil Youth Big Band Radlje, ki se glasbeno giblje med funkom 60. in 70. let prejšnjega stoletja in novogoriški Big Band NOVA s 30 letno tradicijo, zdaj pa ga vodi Blaž Pahor.

Sledil je nastop mednarodne zasedbe Vienna Composers Big Band, ki ga vodi Jordi Roviro in je prvič nastopil v Sloveniji. “Prisluhniti tolikim drugim skupinam je bilo navdihujoče,” pove španski skladatelj, dirigent in trobentač. “Lepo je videti, koliko talentiranih mladih glasbenikov premore Slovenija,” še dodaja.

“Že nekaj let smo si prizadevali na MareziJazz pripeljati zasedbo Emiliana Sampaia, brazilskega kitarista, skladatelja in dirigenta, ki že več kot 12 let živi in ustvarja v Avstriji, kar nam je letos končno uspelo,” so nam zaupali organizatorji.

Program prvega dne je namreč sklenil Emiliano Sampaio Mereneu Project, brazilsko-avstrijski nonet, ki s svojim gostovanjem po vsem svetu pridobiva mednarodna priznanja in nagrade. Sampaio je po nastopu izrazil navdušenje nad festivalom ter poudaril da je “za big bande vedno pomembno potovati, igrati pred različnimi poslušalci. Če se nekemu big bandu ponudi priložnost igrati na MareziJazzu, jo mora zagrabiti ter svojo glasbo predstaviti tukajšnjemu občinstvu. Upam, da se bom na festival lahko v prihodnosti vrnil tudi s svojim big bandom.”

O razbijanju predsodkov

O izbiri programa, ki je bolj osredotočen na jazz, nam je tolkalec Sebastjan Roj povedal, da želijo ljudem, ki niso odraščali s to glasbo, koliko različnih plasti in podzvrsti ima jazz. Izbrali so srednjo težavnostno stopnjo glasbe, saj se v njej najde nekaj za vsakega. “Če imajo ljudje predsodke in jazza ne dojemajo kot umetnost, smo tukaj, da dokažemo nasprotno,” je povedal Roj.

Drugi festivalski večer je otvoril Jazz combo Waldorfske šole Ljubljana, ki je predstavil japonsko plat jazz glasbe, z muziko iz japonskih risank in video igric.

Sledili so člani Roveri Big Banda, ki so občinstvu ponudili originalne skladbe dirigenta Massima Sgargija, pa stari znanci MareziJazza Big Band Cerknica, ki so pod vodstvom Gorana Krmaca občinstvo peljali v svet brazilskega jazza, latina, sambe in bossa nove. Sledil je Big Band Krško, ki je izvajal kompozicije dirigentke Štêpánke Balcarove, festivalsko dogajanje pa so sklenili domačini Bend-it! Orchestra z latino in funk ritmi.

Da zanimanje za festival narašča, pa je prepričana Eva Boškin, pozavnistka in prostovoljka na festivalu. “Tudi Marezige postajajo turistično bolj razvite. Festival sam tudi ponuja več kot samo glasbo. Tudi letos imamo veliko stojnic s kulinarično ponudbo in drugimi domačimi dobrotami,” pove Boškin.

Slovenija premore več big bendov kot Češka

Da festival ni pomemben le za širitev priljubljenosti jazza in povezovanje glasbenikov, temveč tudi za bogatenje domačega kulturnega okolja, so prepričani tudi na Mestni občini Koper (MOK). “MareziJazz je danes prepoznan v širšem okolju, ne samo v koprski občini, ampak v celotni destinaciji. Je en prekrasen dogodek, ki povezuje tolikšno število deležnikov, tako glasbenikov kot vseh domačinov, ki pristopijo zraven, tako turistov z različnih koncev,” pove podžupanja MOK Mateja Hrvatin Kozlovič. Kot je zatrdila, bodo na občini dogodek še naprej podpirali.

Prav tako je bila nad letošnjim festivalom navdušena trobentačica, skladateljica in dirigentka Štepanka Balcarova. Pohvalila je prizorišče in njegovo izmeno lokacijo ter organizacijo. “Vedno sem presenečena, koliko big bandov premore Slovenija! Država je manjša od Češke, ampak pri nas nimamo toliko big bandov, kot tudi ne big band festivalov - to je posebnost MareziJazza,” je še dodala.

Redni obiskovalec festivala je tudi priznani jazz kitarist Jani Moder, ki pravi, da sam še nikdar ni nastopil na MareziJazzu, a kljub temu dodaja, da zgodbo festivala spremlja že veliko časa in moram reči, da se je zelo razvila in ogromno pomeni za glasbenike, za velike zasedbe, da imajo sploh priložnost igrati, da se na enem mestu srečajo in drug drugega poslušajo, hkrati pa je to priložnost za neka nova poznanstva in kvalitetno druženje med glasbeniki. Poznam kar nekaj glasbenikov, ki so tu že igrali, vsi so vedno samo pohvalili organizacijo, cel festival, celo zadevo, in bili navdušeni nad tem, da so bili prisotni.”

Taki dogodki ne nastanejo čez noč

MareziJazz v celoti prirejajo prostovoljke in prostovoljci. Kot so nam zaupali organizatorji iz Mladinskega društva Marezige in Zveze big bendov Slovenije, priprave potekajo praktično celo leto. “Za dogodek takšnih razsežnosti priprave za najožjo ekipo potekajo praktično vse leto, od prejšnjega dogodka, v minulih dveh mesecih pa so se priključili tudi preostali prostovoljci. Res imamo srečo, da velik del širše prostovoljske ekipe ostaja več let enak in zanesljiv, hkrati pa to omogoča odločen prenos znanja novim prostovoljcem. Ekipa se tako počasi širi, kar nam omogoča precej uspešno pokrivanje tudi novih vidikov organizacije, ki nastajajo z razvojem festivala,” so še zapisali v pisni izjavi.

Kot še zatrjujejo, je zanimanje obiskovalcev za MareziJazz od njegovih začetkov vztrajno raslo, med epidemijo pa obisk upadel. V minulih letih se obiskanost počasi vrača na predkoronske številke, letos je bil obisk odličen. Struktura publike se je tekom let tudi nekoliko spremenila - del občinstva je seveda stalen, vedno več pa je tudi obiskovalcev z drugih koncev Slovenije in tujine. Tako kot postaja MareziJazz vse bolj dovršena kulturna prireditev, se to odraža tudi v poslušalcih. Z uravnovešeno izbiro nastopajočih pa poskrbimo, da je program zanimiv za čim širšo publiko,” še pravijo organizatorji.