MareziJazz že 21 let briše
meje med glasbo in ljudmi

Marežganska višta je minuli konec tedna postala eden najlepših koncertnih odrov v Sloveniji. Med vinogradi in oljčniki so se pod odprtim nebom zbrali glasbeniki in obiskovalci, ki jih druži skupna strast do jazza. MareziJazz, festival big bandov in žive jazz glasbe, je skozi več kot dve desetletji prerasel lokalne okvire in danes velja za največje srečanje big bandov v Srednji Evropi.

Festival je tudi letos privabil množico obiskovalcev, ki so na istrskem podeželju prisluhnili raznolikemu programu - od jazzovskih standardov in swinga do avtorskih skladb, afro-kubanskih ritmov in ska jazza.

Mladost na velikem odru

Festival je letos otvoril Zgrabi Zvok Big Band, ki ga sestavlja 27 mladih glasbenikov. Ti so teden dni pred festivalom svoje znanje izpopolnjevali na poletni šoli ZgrabiZvok, kjer so pod vodstvom izkušenih mentorjev poglabljali razumevanje jazzovske glasbe.

“Mentorska ekipa je skrbno izbrana in jo sestavljajo aktivni glasbeniki, ki svoje bogato znanje z veseljem delijo z mladimi. Učenci ustvarjajo v spodbudnem okolju, kjer ni obsojanja ali ocenjevanja, temveč je poudarek na raziskovanju, učenju in glasbenem izražanju,” je o poletni šoli pojasnil njen glavni mentor Sandi Štor, sicer tudi jazz trobentač in učitelj jazza.

V 21 letih se je MareziJazz uveljavil kot eden osrednjih srednjeevropskih festivalov big bendov.

Foto: Vita Zadnik

“Na poletni šoli veliko pozornosti namenjamo glasbeni teoriji, saj je dobro razumevanje temelj za kakovostno muziciranje. Poleg tega se udeleženci posvečajo improvizaciji, razvijanju zvoka svojega instrumenta in spoznavanju značilnosti jazzovskega sloga. Posebno vrednost pa predstavlja sodelovanje v big bandu - izkušnja skupnega igranja, sodelovanja z drugimi glasbeniki in nastopanja pred občinstvom,” je še sklenil.

Festival, ki raste
z glasbeniki

Festival se je pred dobrimi 20 leti začel z željo po povezovanju različnih big bandov in ljubiteljskih glasbenikov, pripoveduje njegov programski koordinator Andrej Filipič. “Kmalu smo povabili tudi zasedbe iz tujine, ki so imele podobne cilje in željo po sodelovanju. Za navdih smo vsako leto gostili tudi kakšen profesionalni orkester, kar nas je še dodatno podžgalo,” se spominja. Da festival vsako leto poteka brezhibno, skrbi 30 prostovoljcev, ki se na dogodek pripravljajo skoraj vse leto.

MareziJazz je tudi letos pritegnil množico obiskovalcev.

Foto: Vita Zadnik

“Takšni dogodki so izjemno pomembni za razvoj slovenskih glasbenikov in domače jazzovske scene,” je prepričan Filipič. “Jazz je neverjetno raznolik žanr, zato lahko vsak najde nekaj zase - tudi tisti, ki menijo, da jazz glasbe ne marajo. Enako velja za glasbenike: vsak lahko odkrije podzvrst, ki ga pritegne in ga spodbuja k raziskovanju.”

“Glasbeniki se med
seboj podpiramo”

Jazz je izjemno ustvarjalna glasba, ki ponuja veliko svobode pri interpretaciji in improvizaciji. Omogoča raziskovanje lastnega glasbenega izraza in tesno sodelovanje z drugimi člani zasedbe. Poleg tradicionalnega jazza danes poznamo tudi številne sodobne zvrsti, ki jih je na letošnjem MareziJazzu predstavil Big Band Grosuplje.

MareziJazz 2026

Foto: Vita Zadnik

“Na festivalu se igra vrhunska glasba, hkrati pa vlada prijetno in povezovalno vzdušje, saj si glasbeniki med seboj pomagamo in se podpiramo. Ker zelo radi nastopamo, z veseljem izkoristimo vsako priložnost za igranje pred občinstvom,” je pojasnila saksofonistka Vita Godec, ki se je na letošnjem MareziJazzu prvič preizkusila v vlogi dirigentke.

Jazz je svojevrsten jezik

Redni gost festivala je tudi Slovenia Ska Jazz Collective. Njihov trobentač Matija Podbersič iz Vrtojbe se je na marežganski oder vrnil že desetič. “Festivala se udeležujem že od svojega 16. leta. Jazz sem vzljubil ob glasbi Milesa Davisa. Zame je to glasba, ki ponuja svobodo - je svojevrsten jezik in predstavlja višjo raven komunikacije, s katero se lahko poistoveti tudi občinstvo.”

MareziJazz 2026

Foto: Vita Zadnik

MareziJazz 2026

Foto: Vita Zadnik

MareziJazz je za glasbenike velika čast, še pripoveduje. “Lepo je, ker poznaš skoraj vse, ki pridejo, se srečaš z znanimi obrazi, se z njimi pogovarjaš o njihovih nastopih, glasbi in delu v tujini. Posebej zabavno je, da se kamorkoli obrneš, srečaš nekoga iz jazz sveta.”

Mednarodna udeležba Češke in Malte

Sobotni večer sta ob slovenskih zasedbah zaznamovala še orkestra iz Češke in Malte. Posebno pozornost je pritegnil Big Band Konservatorija Jaroslava Ježka iz Prage, ki se je na MareziJazz vrnil po desetih letih. Še vedno ga vodi priznani češki skladatelj, dirigent in pedagog Milan Svoboda, ki jazz ustvarja že več kot pol stoletja.

“Ponovno imamo srečo, da smo tukaj - na čudovitem odru z neverjetnim razgledom. Vzdušje je odlično, ljudje pa izjemno prijazni. Festival je tudi eden največjih te vrste. Kolikor vem, je to edini oder v Evropi, na katerem lahko nastopi kar deset ali dvanajst big bendov,” je za Primorske novice dejal Svoboda.

MareziJazz 2026

Foto: Vita Zadnik

“Moji študentje so zelo zavzeti. Ko smo po dolgi poti prispeli v Koper, so takoj vzeli v roke svoje instrumente in začeli vaditi. Niso želeli nehati. Zelo sem srečen, da lahko poučujem tako nadarjene študente. Navdušeni so, da lahko svoje znanje, trud in ure učenja jazza predstavijo tudi v tujini.”

MareziJazz 2026

Foto: Vita Zadnik

MareziJazz 2026

Foto: Vita Zadnik

MareziJazz 2026

Foto: Vita Zadnik

Zadnji večer v znamenju glasu Cesárie Évore

Festival se je letos zaključil nekoliko drugače kot običajno. Po nastopu zamejske vokalne skupine Anakrousis, ki je s prepletom popovskih ter jazzovskih vplivov ustvarila most med koncertnim dogajanjem in zaključnim večerom, je sledila projekcija dokumentarnega filma Cesária Évora Bosonoga diva. Projekcija je nastala v sodelovanju s festivalom Kino Otok in potujočim kinom Kino Istra.

Festival je sklenila filmska projekcija v sodelovanju s Kinom Istra.

Foto: Andraž Gombač

Film je občinstvo popeljal v življenje ene največjih glasbenic z Zelenortskih otokov, ki je s svojim značilnim glasom svetu približala glasbeno zvrst morna. Tako je MareziJazz tridnevno druženje sklenil z zgodbo o umetnici, ki je dokazala, da lahko glasba preseže meje jezika, prostora in časa. Enako s svojimi nastopi in povezovanjem še danes dokazujejo tudi glasbeniki, ki se vsako leto srečujejo na marežganskem odru. •