Mario Magajna - odličen, a še neodkrit
Fotograf in fotoreporter Mario Magajna (1916-2007) je bil kronist Trsta. Najzajetnejši del njegovega bogatega arhiva hranijo v Narodni in študijski knjižnici, drevi pa bodo v tržaški palači Salone degli Incanti predstavili njegovo avtorsko mapo. Opus Maria Magajne namreč še vedno nima veljave in prepoznavnosti, kot bi si jo zaslužil.
TRST> Pred dvema letoma so na Zgodovinskem odseku Narodne in študijske knjižnice, ki hrani Magajnov fotografski arhiv, oblikovali strokovni odbor. Njegova naloga je ovrednotiti in javnosti predstaviti opus Maria Magajne (1916-2007). Po dveh letih dela so Milan Pahor, Robi Jakomin, Andrej Furlan, Martina Repinc, Sergio Ferrari, Vili Lavrenčič in Dragica Ule Maver pripravili avtorsko fotografsko mapo, ki vsebuje 10 fotografij, spremni esej ter življenjepis. O prepoznavnosti fotografij Maria Magajne, ki sodijo ob bok vrhunskim svetovnim fotografom, je za Primorske novice spregovoril član uredniškega odbora, Andrej Furlan.
“Mario Magajna je bil več kot pol stoletja predan dokumentarni in fotoreporterski fotografiji. Njegov dolgoletni sodelavec in prijatelj fotoreporter Edi Šelhaus je zapisal, da se lahko le redko katero mesto pohvali s tako vsebinsko bogatim fotoarhivom, kot ga je za Trst pripravil njegov neutrudni kolega. V tem času je zaslovel predvsem zaradi objav v Primorskem dnevniku kot kronist vsega, kar se je dogajalo na Tržaškem. Pomembnega in vsakdanjega. V objektiv je ujel njemu ljubega Tita, Naserja, Nehruja, princa Sihanuka, Claudio Cardinale, Catarino Valente, pa tudi ljudi, ki mogoče v življenju niso naredili nič tako zelo usodnega za svet. Primož Lampič meni, da je železni repertoar Maria Magajne nastajal 'v heroičnem času povojnega fotoreporterstva, v burnem obdobju postopnega vzpostavljanja porušenih ravnovesij in vnovičnega sesedanja stoletnega mulja, ki ga je svetovni spopad dvignil na površje.” (iz spremne besede Mete Krese)
> Zakaj sploh potreba po predstavitvi del Maria Magajne?
“Kdorkoli se je do sedaj ukvarjal z arhivom Maria Magajne, je opazil, da so njegove fotografije omejene na arhiv, ki ga hrani NŠK in da z izjemo nekaj fotografij, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej, ali morda še kakšen drug arhiv, niso dosegljive praktično nikjer. Osebno se mi zdi kulturna škoda, da fotografije Maria Magajne niso prisotne v Kabinetu slovenske fotografije, v Moderni galeriji, v kakem osrednjem tržaškem muzeju in v podobnih ustreznih inštitucijah.”
> Torej želite z avtorsko mapo na Magajnov opus opozoriti predvsem institucije?
“V Trstu bomo darovali prvih deset avtorskih map določenim ustanovam, kar pa ne pomeni, da je projekt s tem zaključen. Glede na finančne zmožnosti bomo ta krog v prihodnje širili tudi v evropski prostor. Avtorsko mapo del Maria Magajne želimo predstaviti tudi inštitucijam v Londonu, Parizu in ZDA. Zavedati se moramo, da tudi svetovne inštitucije kot so Victoria and Albert Museum, in še kdo bi se našel, nenehno iščejo 'novosti'. Magajna pa je, tudi v fotografskem svetu, žal še vedno neznan. In zato je neke vrste novost - odličen, a žal še neodkrit fotograf. S tem, da bomo avtorsko mapo poklonili nekaterim galerijam, bomo storili prvi korak k prepoznavnosti. Prav tako pa si želim, da bi avtorska mapa vzbudila zanimanje med zasebnimi zbiratelji. Tako bodo Magajnove fotografije začele krožiti med poznavalci.”
> Kaj prinaša avtorska mapa Maria Magajne?
“Gre za zbirko desetih fotografij, tiskanih na vrhunskem arhivskem bombažnem papirju s črnili, ki omogočajo hrambo do sto ali več let. Tehnično gledano, gre za tisk z danes najboljšimi možnimi tehnikami, mapa pa je dopolnjena z avtorjevo biografijo ter s spremnim esejem Mete Krese. Besedila so v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Mapa je natisnjena v 50 izvodih, a ne gre za marketinški trik, temveč za zagotovilo določenega nivoja, kakovosti, ki si jo fotografije Marija Magajne brez dvoma zaslužijo.”
> Koliko njegovih fotografij hrani arhiv?
“Največji problem Magajnovega fotografskega opusa je ravno v nepoznavanju arhiva. Shranjenih je med 300.000 do 350.000 negativov.”
> Verjetno pa ste dela Maria Magajne že pred izdajo avtorske mape pokazali svojim fotografskim kolegom. Kakšen je njihov odziv?
“Ko na raznih mednarodnih srečanjih pokažem Magajnove fotografije tistim, ki se poklicno ukvarjajo s fotografijo, le začudeno strmijo. Čeprav nikoli niso videli teh fotografij, jih takoj povežejo z, denimo, italijanskim neorealizmom, s fotografijami Cape v Španiji ... Potem, ko jim povem ime fotografa, le debelo pogledajo, saj imena ne poznajo.”
ROBI ŠABEC
