Mario Magajno, fotograf svojega časa

Kultura
, posodobljeno:

Pet let je minilo, od kar je umrl Mario Magajna. “Ni bil fotoreporter, bil je umetnik,” pravi o njem Robi Jakomin, ki je skupaj s sodelavci v tržaškem Narodnem domu postavil razstavo Mario Magajna, fotograf svojega časa.

Istra, 1948
Istra, 1948Mario Magajna

TRST>Mario Magajna (1916-2007) je od zadnjih dni druge svetovne vojne do upokojitve in še dlje neprestano fotografiral. Bil je fotoreporter Primorskega dnevnika in v tej vlogi spremljal dogajanje na tej in oni strani meje do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu hrani več kot 300.000 njegovih posnetkov. Večinoma gre za dokumentarne fotografije, a nič koliko jih lahko uvrstimo tudi v polje umetniške fotografije.

“S Saro Sternad in Poljanko Dolhar smo pregledali fotografije iz obdobja 1945-1954,” je ob robu ponedeljkovega odprtja razstave pojasnil Jakomin. “Vse fotografije iz tistih let imajo kontaktno kopijo, zato jih je lažje pregledati. Pri iskanju fotografij, ki bi prišle v poštev za razstavo, smo izbirali take, ki imajo sporočilno in hkrati umetniško vrednost.”

Iz širšega izbora več sto fotografij je skupina približno desetih ljudi z glasovanjem izbrala trideset najboljših. Andrej Furlan je fotografije popravil, kajti nekateri negativi so bili poškodovani, in jih nato pripravil za tisk. Iz tega je nastala razstava. Njen pobudnik je sklad, ki nosi ime po Albinu Bubinču in Mariu Magajni.

“Na Primorskem dnevniku smo si po smrti zaslužnega novinarja Albina Bubinča zamislili sklad, ki bi živel od prostovoljnih prispevkov in skrbel za spodbujanje zanimanja mlajšega rodu za novinarski poklic ter sploh za dogajanje v skupnosti tako v preteklosti kot v sedanjosti in prihodnosti,” je na ponedeljkovem odprtju pojasnil upokojeni novinar Dušan Kalc.

Na odprtju, ki je privabilo več ljudi, kot jih lahko sprejme mala dvorana Narodnega doma, sta o Mariu Magajni spregovorila še Dušan Udovič in Sergio Ferrari, ki dobro poznata delo neutrudnega fotoreporterja, o katerem pravijo, da je imel dar vsepričujočnosti.

“Če bi se Magajna rodil v Londonu, Parizu ali New Yorku, bi bile njegove fotografije v muzejih in galerijah vsega sveta,” je dodal Jakomin, ki si želi, da bi se javnost bolje zavedala umetniške vrednosti tržaškega fotografa.

Razstava v Narodnem domu bo odprta do konca novembra, ogledati pa si jo je mogoče od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob torkih in četrtkih tudi med 10. in 12. uro.

PETER VERČ

Orleška gmajna, 1947
Orleška gmajna, 1947Mario Magajna
Trst, 1948
Trst, 1948Mario Magajna