Matevž Jerman, programski direktor Fekk: Kratki film je relevanten in enakovreden celovečercu
Vse do konca tedna na različne lokacije po Ljubljani vabi mednarodni filmski festival kratkega filma Fekk, ki letos beleži že okroglo deseto obletnico, že od vsega začetka pa nad njim bdi Ankarančan Matevž Jerman, ki je danes programski direktor festivala in sicer tudi skrbnik zbirke eksperimentalnega filma v Slovenski kinoteki, bil pa je tudi dolgoletni selektor sekcije kratkometražnega filma Video na plaži na Kino Otoku.
LJUBLJANA > Z ožjo ekipo festivala Fekk, ki so jo na začetku sestavljali še Peter Cerovšek (tudi danes osrednji motor festivala), Bojana Bregar, Neža Grom in še en Primorec, Koprčan Matej Bandelj, so po letu 2014 v Sloveniji začeli orati ledino na področju promocije neodvisnega kratkega filma v obliki samostojnega festivala in ne le kot spremljevalne sekcije ter želeli dokazati, da je ta enakovreden celovečerni formi. Pomemben “motivator” ekipe, prav tako Primorec in letošnji član mednarodne žirije Igor Prassel, jih je leta 2014 prvič (in še nekaj let kasneje) vodil v francoski Clermont-Ferrand, kjer je svetovno znani festival kratkega filma, in jih nepovratno “okužil” s to žal velikokrat zapostavljeno filmsko formo. “Igor ni samo posredno odgovoren za nastanek festivala, ampak tudi za to, da smo številni za vselej zašli na vznemirljiva stranpota kratkega filma (Igor, hvala!),” sta Cerovšek in Matevž Jerman zapisala v uvodniku letošnjega festivalskega kataloga.
Danes je Fekk mednarodno uveljavljen filmski festival
Po desetih letih je Fekk danes uveljavljen festival kratkega filma v mednarodnem prostoru. Je podprt večletno s strani Ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana. So člani dveh evropskih mrež festivalov in člani največjega svetovnega združenja festivalov kratkega filma Short Film Conference. V tem času so prikazali več kot 1000 kratkih filmov iz več kot 60 različnih držav, gostili več kot 350 mednarodnih gostov, festivala in drugih celoletnih dogodkov pa se je skozi leta udeležilo približno 80.000 obiskovalk in obiskovalcev.
Osrednji del festivala predstavljata mednarodni tekmovalni program FeKK BAL s sodobnimi kratkimi filmi iz držav balkanskega polotoka ter tekmovalni program FeKK SLO, v katerega uvrstijo cvetober domače produkcije. Med številnimi prijavami so selektorske ekipe izbrale 23 filmov v letošnji mednarodni in 19 filmov v domač program.
Z letošnjim sloganom To ni faza pa gre sklepati, da napovedujejo še najmanj eno dekado festivala. “Bomo videli … Vsekakor pa smo postavili nek temelj in pokazali, da je kratki film relevantna filmska forma,” je za PN povedal Jerman, ki se letos med drugim še posebej veseli dveh programskih vrhuncev. Prva je retrospektiva kratkih filmov enega od najbolj samosvojih in prodornih sodobnih romunskih režiserjev Raduja Judeja. “Že nekaj let smo si želeli njegove kratke filme pripeljati v Slovenijo. Lani, ko smo bili povabljeni na mednarodni festival eksperimentalnega filma v Bukarešti, smo spoznali njegovega dolgoletnega montažerja Cătălina Cristutija in tako uspeli navezati stik,” razlaga Jerman. Po petkovi projekciji se bo režiser sicer v živo oglasil prek videopovezave, Cristutiu pa je letos član Fekkove mednarodne žirije.
Ob 100. obletnici rojstva poklon Sergeju Paradžanovu
Drugi vrhunec bodo nedavno restavrirani in redko videni trije kratki filmi velikega sovjetskega režiserja armenskega rodu Sergeja Paradžanova, ki se je rodil pred stotimi leti. Ta je zaradi svojih nadrealističnih filmskih prijemov, ki niso imeli nič zveze z “uzakonjenim” socialnim realizmom in homoseksualnosti, bil deležen obsežne cenzure v Sovjetski zvezi ... Omenjeni triptih je sicer uvertura v oktobrski program Slovenske kinoteke, ko bodo predvajali še eno rariteto Sergeja Paradžanova, celovečerec Legenda o Suramski trdnjavi iz leta 1984, je še napovedal Jerman.
