“Matija Vertovec je bil vizionar”
Za nekatere ljudi se zdi, da so večji od enega samega življenja. In Matija Vertovec (1784-1851) je gotovo eden takih. Premiera dokumentarca Matija Vertovec - veliki um slovenskega naroda, ki ga je režiral Marko Naberšnik, kot soscenaristka pa ga podpisuje Mateja Rosa s Planine pri Ajdovščini, bo jutri ob 19. uri, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.
AJDOVŠČINA > Kako povedati zgodbo Matije Vertovca, duhovnika, kemika, učitelja vipavskih vinogradnikov, pisca poljudnoznanstvenih člankov o geografiji, zgodovini, astronomiji, poliglota, moža s pretanjenim čutom za sočloveka v filmu, dolgem zgolj 50 minut? “To je bilo kar težko, obenem pa je bila razvejana Vertovčeva ustvarjalnost tudi izziv,” pravi Mateja Rosa.
> Kakšna je bila vaša podoba tega moža prej in kakšna je zdaj, ko je film na poti k gledalcem?
“O Vertovcu so mi veliko pripovedovali starši, lahko bi rekla, da sem ga poznala že od malega, vendar predvsem kot duhovnika, ki je precej pripomogel k osveščanju ljudi glede črnih koz, bolezni, ki je v njegovem času morila po Planini, ter kot učitelja vipavskih vinarjev. Ko sem se z Marušo Prelesnik Zdešar lotila pisanja scenarija, pa sem ugotovila, da je Matija Vertovec deloval na številnih področjih - od kemije, zgodovine, geografije do zvezdoslovja. Zdaj ga vidim kot človeka širokih nazorov, strastnega popotnika in moža z izjemno izostrenim socialnim čutom. Med pripravami na dokumentarec pa sem še odkrila, da je bil izvrsten pridigar.”
> Marka Naberšnika poznamo predvsem po igranih filmih, zlasti po uspešnici Petelinji zajtrk . Zakaj ste ga izbrali?
“Z Marušo sva napisali predlogo za dokumentarec, in ko so nam na RTV Slovenija, ki je producent filma, odobrili osnutek, sva se odločili, da zamisel o snemanju dokumentarca pošljeva Marku Naberšniku. Prej ga nisva poznali, kot navdušeni gledalki njegovih filmov pa sva vedeli, da je posnel tudi nekaj dokumentarcev, ter sklepali, da ga ta žanr zanima. Marko je bil navdušen nad Vertovčevo širino in še zlasti nad njegovim zanimanjem za zvezdoslovje, saj to področje zelo privlači in zanima tudi njega. Pri pisanju scenarija sva upoštevali njegove predloge, on pa je na snemanju z veseljem uporabil tudi kakšno najino zamisel. Zares lepo smo sodelovali.”
> Kako se scenarist loti življenjske zgodbe človeka, ki je bil tako zelo ustvarjalen in dejaven?
“To smo vzeli kot izziv. Z Markom smo se odločili, da zajamemo vsa področja Vertovčevega delovanja ter tako predstavimo njegovo izjemno širino.”
> Kako ste Vertovčevo zgodbo prevedli v filmski jezik?
“Z režiserjem sva se hitro strinjali, da ne želimo delati rekonstrukcije dogodkov s tipično igranimi elementi. Dokumentarnega gradiva iz Vertovčevih časov ni na razpolago - ohranjena je le ena njegova fotografija. Zato se nam je zdelo smiselno, da pokažemo, kaj je tisto, kar je iz Vertovčevega časa ostalo do današnjih dni.”
> Njegovo zgodbo gledalcu predstavijo trije študenti teologije in en duhovnik. Od kod ta zamisel?
“V filmu smo hoteli povezati Vertovčev čas z današnjim. Zato smo ob Marku Rijavcu, ki je bil v času snemanja duhovnik v Vipavi, na pot raziskovanja poslali še študente Janka Potiska, Vita Urbanijo in Matica Lesjaka. Vertovca večinoma niso poznali, in kot so nami povedali, jih je najbolj navdušilo to, kako Vertovec, ki je imel veliko znanja, tega ni zadrževal zase, ampak je veliko energije in časa porabil, da je to zapisal in delil med ljudmi.”
> Kaj je po vaši oceni tisto, kar poveže film?
“Menim, da nam je uspelo pokazati zelo pomembno stvar in sicer, da je bil Matija Vertovec vizionar. Veliko stvari, o katerih je poučeval preproste ljudi, se je obdržalo. Njegovi nauki - še zlasti, če govorimo o vinarstvu - so obveljali za nekakšna zlata pravila. Vinogradniki in vinarji jih danes spet upoštevajo ter cenijo in jih dojemajo kot neke vrste ljudsko modrost.”
MAKSIMILJANA IPAVEC
