Mavrica primorskega petja - V bran bogati kulturni dediščini

Kultura
, posodobljeno:

“S pevskim zborom smo želeli ohranjati ljudsko pevsko tradicijo, pa tudi druge običaje in navade, da ne bi šla v pozabo naša bogata kulturna dediščina,” pojasnjuje Saša Boštjančič, ki je nekoč prepeval v znanem vokalnem kvartetu Bratje Boštjančič, zdaj pa je zborovodja Mešanega pevskega zbora Ahec, poimenovanega po hribu nad vasjo Jasen pri Ilirski Bistrici. Zbor so v vasi ustanovili leta 1999, za njim še društvo Ahec, kjer prav tako pod Boštjančičevim vodstvom deluje pevska skupina Jasenski pevci.

Mešani pevski zbor Ahec iz Jasena
Mešani pevski zbor Ahec iz Jasena Arhiv Zbora

JASEN> Društvo, kjer deluje še več drugih kulturnih skupin, je izdalo tudi notno zbirko Peli so jih mati moja, ki jo je pripravil zborovodja, priredilo slavji ob 10. obletnici ustanovitve pevskega zbora in 200-letnici cerkve sv. Joahima v Jasenu, posebej pa so ponosni na že tradicionalni pohod na Ahec, ki so ga letos na dan državnosti v sodelovanju z občino Ilirska Bistrica priredili že devetič.

>Pojemo, ker…

“... imamo veselje do petja in ker se radi družimo. S petjem in organizacijo različnih prireditev obenem ohranjamo kulturni utrip na vasi in v občini.”

>Katere pesmi so na vašem repertoarju?

“Pesmi slovenskih avtorjev, predvsem prirejene ljudske slovenske pesmi. Glede na potrebe posameznih prireditev na katerih nastopamo, pa pojemo tudi druge umetne pesmi.”

>Kje največkrat pojete?

Največkrat pojemo na lokalnih prireditvah, ki jih tudi sami organiziramo (božični koncerti, občinske revije pevskih zborov, Pohod na Ahec, vaški praznik oziroma shod. Veliko nastopamo tudi na hrvaški strani, ko s posameznimi pevskimi skupinami izmenjujemo nastope (Slovensko društvo Bazovica na Reki, Zvonejski kanturi iz Zvoneč, Lovski PZ Matko Laginja iz Klane, MePZ Lovran, ŽePZ Učka iz Matulj in drugi). Vsako leto pa pojemo tudi na reviji Primorska poje, na Srečanju oktetov Primorske in na Pevskem taboru v Šentvidu.”

>Za dobro kondicijo zbora je najpomembnejše?

“Vsekakor veliko vaj in ponavljanja. Ker pa to pri našem zboru, ki ima predvsem odrasle pevce, zaradi več razlogov ni možno opravljati, lahko rečemo, da prave kondicije še nismo ulovili.”

>Kam ste doslej najdlje ponesli svojo pesem?

“V Prago in Beograd. Pred tremi leti smo nastopali v praški cerkvi sv. Mikulaša (Nikolaja) na Mednarodnem adventnem festivalu v Pragi z zboroma iz Kanade in Avstralije. Letos, 14. maja, pa smo na povabilo Slovenskega društva Sava z obema pevskima skupinama nastopili v Beogradu v cerkvi Kristusa Kralja na samostojnem koncertu z izbranim programom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi.”

>Obstaja kakšna pesem, ki ima za vaš zbor poseben pomen?

“Seveda. Ko želimo na neki prireditvi obuditi občutek za pripadnost družini in svojemu domu, je skoraj obvezna pesem Zvezde na nebu gore, avtorjev Slavka in Vilka Avsenika. Ko pa želimo s pesmijo povedati, od kod smo doma, je najprimernejša Dežela sredi treh gora, katere avtor sem.”

>Kaj je največkrat slišati na vašem avtobusu, ko se odpravljate na nastop?

“Ko se peljemo proti kraju nastopa, se v večini primerov le pogovarjamo ali pa smo zatopljeni v posamezne pesmi, ki naj bi jih na nastopu odpeli. Ko se pa vračamo proti domu, pa se odpremo in pojemo, kar se sproti kdo izmisli, najpogosteje pa kar slovenske ljudske pesmi.”

>Kako negujete svoje glasove?

“Po navadi imamo v začetku vsake vaje več minut za vzdrževanje glasovne sposobnosti, pravilno dihanje, vzdrževanje intonacije ipd. Je pa težava ta, da pevci tega ne želijo delati, misleč, da je s takimi vajami vstran vržen čas.”

>Če bi bil vaš zbor film, kateri žanr bi gledali?

“Zanimivo vprašanje. Prav gotovo to ne bi bil film o nastajanju ali karieri neke pevske legende. Verjetno bi bil to žanr dokumentarnega filma, ki pa ga je šele treba posneti.”

> Svet brez pesmi bi bil?

“Svet favne in flore, verjetno poln rastlinja in divjih živali, v katerem ne bi bilo človeka. Če bi že bil, bi imel lastnosti živali.”

MPG