Mavrica primorskega petja: S pesmijo živimo in rastemo
Konec oktobra pred tremi leti so se zbrale v javorški menzi na Baču in že na prvih vajah zapele nekaj slovenskih ljudskih. Nad njihovim petjem že od samih začetkov bdi Morena Hostinger. Glas, da je na Pivškem vzniknil nov pevski zbor, se je hitro razširil in pevke so se mu z veseljem pridruževale.
BAČ> Danes v Ženskem pevskem zboru Tuščak Bač prepeva 18 navdušenk z Bača, Knežaka in Šembij. Kot v šali pove predsednica zbora Tončka Porta, ta po pevskem stažu mlad zbor, skupaj šteje 832 let.
Veselje do zborovskega petja je tako povezalo ženske različnih starosti in poklicev. V Ženskem pevskem zboru Tuščak Bač tako prepevajo študentke, upokojenke, učiteljice, gospodinje, vzgojiteljice, delavke, uslužbenke, čistilke. “Naša povprečna starost je 44 let, najmlajša članica pa jih ima 21,” njihovo članstvo predstavi predsednica zbora. Redno in z veseljem nastopajo na krajevnih prireditvah, sodelujejo na Občinski reviji, ki so jo dvakrat tudi pripravile, letos pa so se prvič udeležile revije Primorska poje. Vadijo enkrat na teden, v prostorih Osnovne šole v Knežaku, na korepetitorskih vajah pa z njimi sodeluje Maja Porta.
> Pojemo, ker ...
“Pravijo, da ti vila rojenica ob rojstvu položi v zibel darove, ki te spremljajo celo življenje. Me smo bile obdarovane tudi s posluhom, zato ta dar s pridom in veseljem uporabljamo in negujemo.”
> Katere pesmi so na vašem repertoarju?
“Izbor prepuščamo naši zborovodji Moreni. Največkrat nam pripravi ljudske in umetne skladbe. Ker nas dobro pozna, vedno znova izbere takšne, ki jih hitro osvojimo. Marsikatero “postavimo” že na prvih vajah, potem pa si vzamemo čas, da jo skrbno pilimo, vse dokler z njo nismo zares zadovoljne.”
> Kje največkrat pojete?
“Največkrat pojemo na prireditvah v domačem kraju. Kulturno društvo Tuščak, v sklopu katerega deluje naš zbor, vsako leto organizira kar nekaj odmevnih prireditev (Čajanka pod Tuščakom, Praznovanje dneva državnosti ...), kjer smo redne gostje. Enkrat letno v sodelovanju z amatersko igralsko skupino Vaške klepetulje obiščemo varovance Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici. Rade se odzovemo vsakemu vabilu, tako imamo za seboj že lepo število nastopov. Letos pa smo prvič organizirale tudi letni koncert.”
> Kam ste doslej najdlje ponesli svojo pesem?
“Na drugo stran zahodne državne meje, med Slovence, ki živijo v Italiji.”
>Za dobro kondicijo zbora je najpomembnejše ...
“... medsebojno razumevanje, spoštovanje in upoštevanje navodil, ki jih daje zborovodja.”
>Obstaja kakšna pesem, ki ima za vaš zbor poseben pomen?
“Vsaki se posvetimo predano in skrbno in vsaka je svet zase. Takšne, za katero bi lahko rekli, da je himna zbora, pa za zdaj nimamo.”
> Kaj je največkrat slišati na vašem avtobusu, ko se odpravljate na nastop?
“Ko se odpravljamo na nastop, je na našem avtobusu dokaj mirno. Ko pa se vračamo, je slišati pesem, smeh in čutiti obilo dobre volje. Ko smo bile predlani na izletu, smo s svojimi vici šoferja tako zmešale, da je zgrešil križišče in naredil kar nekaj dodatnih kilometrov.”
> Kako negujete svoje glasove?
“To počnemo z upevanjem in različnimi vajami. Sicer pa se tik pred zdajci, preden greš na oder, ne da kaj dosti narediti. Negovanje glasu je pač dolgotrajen proces, kjer tako kot v življenju, ni dobro početi ničesar na silo. Preden stopiš na oder, je najbolje molčati.”
> Če bi bil vaš zbor film, kateri žanr bi gledali?
“Ker smo v našem zboru zbrane vesele ženske, ki na vaje ne hodimo le zato, da pojemo, marveč tudi zato, da se družimo in si medsebojno pomagamo, bi bila to zagotovo romantična komedija, s pridihom akcije.”
> Svet brez pesmi bi bil ...
“Prepričane smo, da tak svet ne more obstajati. Pesem je namreč sonce in voda, je kruh, ki nas duhovno hrani, nam pomaga rasti, živeti in preživeti.” MI