Mazzinijeva Izbrisana v italijanščini

VIDEM > Roman Izbrisana, ki je leta 2014 izšel pri novomeški založbi Goga, prinaša zgodbo samske mamice Zale, ki v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih, da uradno ne obstajata ne ona ne njen novorojenček.

Ni prenesel molka

Kot je na nedavni novinarski konferenci na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani povedal pisatelj, kolumnist, scenarist, režiser in računalnikar Miha Mazzini, leta 1961 rojen na Jesenicah, je roman glede na same dogodke pravzaprav napisal pozno.

Leta 1992 je namreč vlada izbrisala dva odstotka prebivalstva. Da so prizadeti to izvedeli in da je prišlo še v javnost, pa je trajalo še nekaj let. Ko je o tem bral, si je Mazzini mislil, da kaj takšnega ni mogoče, da je prišlo do napake, ki bo popravljena, in da se bo o tem zagotovo pisalo. Ker se nič od naštetega ni zgodilo, je ugotovil, da mora pisati sam.

Roman, ki ga je v italijanščino prevedel Michele Obit, sta se v nedeljo poleg Mazzinija v Hiši Cavazzini predstavila še novinar in pisatelj Gigi Riva, ki je v devetdesetih letih sledil vsem balkanskim vojnam ter jim posvetil več romanov in filmskih scenarijev, ter odvetnik Andrea Saccucci, ki je za pomoč izbrisanim v Sloveniji prejel evropsko pro bono nagrado za zgledno partnerstvo v javnem interesu.

Po knjigi še film

Po knjigi Izbrisana je nastal tudi film, ki čaka na premiero. Je slovensko-hrvaško-srbska koprodukcija, slovenski producent je Gustav film. Lani septembra so ga predstavili na 65. mednarodnem filmskem festivalu v španskem San Sebastianu, v sklopu Glocal in Progress, ki je bil ustanovljen pod okriljem oddelka za kulturo in jezikovno politiko znotraj baskovske vlade in spodbuja razvoj filmske industrije v manjšinskih jezikih.

V sklopu festivala Vicino/Lontano z neravnovesji kot rdečo nitjo se je zvrstilo več kot sto dogodkov. Mednarodno literarno nagrado Tiziano Terzani je prejel novinar in pisatelj Domenico Quirico.

Mazzinijev roman je v italijanščino prevedel Michele Obit. STA