Med Istro in Turčijo
Slovensko-tuja lazanja, ki se, tako kot se spodobi, začne in konča doma, v Istri. Tako je svojo drugo ploščo označila zasedba Istranbul, ki domačo in tujo ljudsko glasbo odeva v glasbena oblačila sedanjosti in jih s sodobnimi aranžmaji približuje raznovrstnemu občinstvu, zlasti mladim. Na izvirno oblikovani zgoščenki I svi na okolo je zbrala napeve od Istre do Turčije, skočila pa še v Rusijo in na Jamajko.
ISTRA, SLOVENIJA > Skupina se je začela oblikovati že leta 2007, ko je nekaj bodočih članov v slovenski Istri prvič pripravilo mladinsko glasbeno delavnico, ki je temeljila na improvizaciji z elementi predvsem slovenske glasbene zapuščine. Naslednje leto so se jim pridružili elementi turške ljudske glasbe, ki jo je s študijske izmenjave v Istanbulu s seboj prinesla muzikologinja Maja Bjelica iz Portoroža. Svoje navdušenje je delila z ostalimi člani in leta 2010 se je tudi uradno rodil Istranbul.
“Glasbeniki so se takrat srečevali na več delavnicah, kjer so ugotovili, da imajo skupna zanimanja, vrednote, cilje, zato ni moglo ostati zgolj pri tem,” pripoveduje Miha Jejčič iz Lucije, tolkalec in pevec, ki se je skupini pridružil predlani.
“Prihajam iz zborovske scene, tako da me je pritegnilo dejstvo, da je pri Istranbulu več vokalov, zato je mogoče ustvarjati zanimive večglasne aranžmaje. Zasedba je vmesna stopnja med bendom in vokalno skupino, saj res poskušamo ustvariti čim bolj raznolike vokalne linije. Pritegnila pa so me tudi ročna tolkala - od palčk, činel do kastanjet -, ki jih velikokrat igramo pevci,” pravi sogovornik, ki si tako kakor ostali glasbeniki želi čim več priložnosti za predstavljanje glasbe v živo. Isttranbulovcem leži nastopanje tako na ulici (prvenec Music in progess so predstavljali celo na berlinskih ulicah) kakor na različnih odrih - ploščo so nedavno predstavili na sedežu italijanske skupnosti v Kopru.
Večina glasbenikov igra pri več zasedbah, nekateri so profesionalni, drugi ljubiteljski. Prihajajo iz Istre, Štajerske in Dolenjske, na vajah pa se dobivajo v Ljubljani, v waldorfski osnovni šoli, kjer sta zaposlena dva člana in kjer so tudi posneli ploščo.
In kako nastajajo raznovrstni aranžmaji, ki, denimo, istrsko ljudsko pesem zazibajo z reggae in ska ritmi, medtem ko ruska Katjuša poskakuje v punku? “Organsko, na vajah, kjer skladbe igramo v različnih verzijah, pri katerih vsak nekaj prispeva,” pojasnjuje Jejčič. Tako nastajajo avtorski aranžmaji, ki so razpoznavni element istranbulske godbe in ki znanim skladbam vdihujejo novo življenje. Kdor je slišal njihovo SLOngo, ve, o čem govorimo.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
