Med mamo in hčerjo
Te dni na Goriškem predstavljajo roman Primorska zgodba literatke Marije Mercina. Gre za avtobiografsko in istočasno zgodovinsko pripoved, v bistvu pa za posthumni dialog med materjo in hčerjo.
GORICA, NOVA GORICA > O knjigi, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, je avtorica Marija Mercina na ponedeljkovi predstavitvi v galeriji Ars v Gorici dejala, da gre za prepletanje dveh ravni; na eni gre za družinsko zgodbo, na drugi pa za zgodovinski dokumentarni literarni tekst, ki temelji na družinskih arhivskih virih, kolektivnem spominu in drugih podatkih. Osrednje zgodovinsko in polpreteklo dogajanje poteka v vipavski vasici Goče.
Primorsko zgodbo bodo predstavili drevi ob 18. uri v novogoriški knjižnici, v ponedeljek pa v Vipavi.
“Leta 2006, takoj po mamini smrti, sem prvič videla vse papirje, ki mi jih je zapustila. To je bil pravi družinski arhiv, a že takoj sem opazila, da ni samo zasebne narave. Mama je shranila zapiske s svojo avtobiografijo in različne uradne listine, ne pa očetovih pisem, tudi mojih ni bilo med njimi,” pravi Mercinova, ki je do zapuščine čutila dolžnost, da jo zapiše in preda naprej. Ali kot je zapisano na zavihku Primorske zgodbe: “Nočno branje materinih dnevniških zapiskov in pisem ter različnih sodnih in drugih uradnih listin iz njene zapuščine je sprožilo v pripovedovalki dramatični posthumni dialog z materjo, ob katerem se pred bralcem razprostre slika majhne, tesno povezane vaške skupnosti in njenega prizadevanja, da bi med noži zgodovine ohranila svojo identiteto in človeški obraz.”
Mercinova je pred končno verzijo knjige napisala še dve varianti, osnovno vodilo pa je ostal dialog med materjo in hčerjo o vseh vprašanjih. “Želela sem napisati dialog z mrtvo materjo, to se mi je zdelo zelo zelo težko, skoraj predrzno, spraševala sem se, če smem in si upam,” pravi avtorica in doda, da dialog lahko beremo na več ravneh: tudi kot značilno polemično razmerje med materami in hčerami, pogovor med verujočim in neverujočim, medgeneracijski in še kateri. Poleg drugih literarnih referenc je za sporočilo Primorske zgodbe najpomembnejši namig na Joycev konflikt z materjo, čeprav avtorica knjigo začne s Tujcem Alberta Camusa: ”Za zdaj je stvar nekako taka, kot da mama sploh ne bi bila umrla. Po pogrebu pa bo stvar urejena in vse bo dobilo bolj uradno obliko.”
Primorska zgodba vsebuje sorazmerno veliko osebnih zgodb, med njimi je tudi tista junaška in tragična o bratrancu Danijelu Benčini, ki je avtorico najbolj pretresla, še posebej zato, ker so v družini zamolčevali, zakaj so mu po vojni celo večkrat sodili. Hkrati knjiga govori o solidarnosti prebivalcev Goč in Vipavske doline, ki so bili 10. marca 1943 izgnani s svojih domov.
KLAVDIJA FIGELJ