Med nespremenljivim in neizbežnim

PORTOROŽ > V dokumentarcu, ki skorajda meji na zelo neobičajen podžanr - dokumentarno srhljivko, ima zelo pomembno vlogo atmosfera in prav ta daje pečat tudi njenemu celovečernem igranem prvencu, minimalistični družinski drami “za zaprtimi vrati” Drevo.

Kdo je Sonja Prosenc? Po izobrazbi je novinarka in kulturologinja, ki jo je že v času študija premamilo vizualno ustvarjanje; predvsem film in grafično oblikovanje. Udeležila se je Berlinala in Sarajevo Talent Campusa, kasneje je soustanovila produkcijsko hišo Monoo. Leta 2009 je bila izbrana na prestižni enoletni scenaristični program TorinoFilmLab, Script&Pitch. Film Drevo je bil kot edini slovenski predstavnik v času razvoja projekta izbran na enoletni program European Audiovisual Entrepreneurs. Projekt je nato z 228.000 evri sofinanciral SFC, pomembno pa so k njegovi realizaciji prispevali koproducenti RTV Slovenija, Staragara in NuFrame. Posnet je bil na lokacijah v Sloveniji in Italiji. Svetovno premiero pa je dočakal na prestižnem filmskem festivalu v Karlovyh Varyh, kjer je požel kar nekaj pozitivnih kritik.

Danes bosta na sporedu tudi dva celovečerna dokumentarna filma. Ob 13. uri bodo zavrteli film Urše MenartKaj pa Mojca?, ki raziskuje vlogo žensk v slovenskem filmu: “S pogovori s filmskimi igralkami, teoretičarkami in ustvarjalkami ter z analizo najpogostejših stavkov skuša ugotoviti, kdo je značilna slovenska filmska junakinja.” Ob 17. uri bo na sporedu dokumentarec Siniše GačićaBoj za, s katerim je zabeležil zgodovinski trenutek slovenske različice gibanja Occupy pred slovensko borzo, ki je v času lanske okupacije dobila ime “boj za”. Tam je nastala skupnost različnih posameznikov, ki sta jih družili želji po spremembi obstoječega družbenega sistema in po neposrednem vplivu vsakega posameznika. A velika ideja neposredne demokracije po prvotnem navdušenju “trči ob sodobnega človeka in v ospredje pridejo nasprotja”, kar spremljamo v filmu, ki ponuja “insiderski” pogled.MPG

“Želja, da bi naredila ta film, je nastala iz zgodb, ki sem jih slišala in prebrala med raziskovanjem za projekt z nekega drugega področja. To so bile zgodbe o otrocih, ki zaradi maščevanja, ki grozi njihovi družini, odraščajo ujeti za zidovi svojega lastnega doma,” je o prvotni ideji za film povedala Prosenčeva. A, lani je med snemanjem filma njej in koscenaristu Mitji Ličnu zelo ljuba oseba umirala. “Vsak snemanja prosti dan sva z Mitjem preživela z njo v bolnišnici. Vsakič znova, ko sva se vračala na snemanje, je v nekajurni vožnji ideja, ki naju je obsedala v filmu, bolj in bolj preraščala v na- jino lastno občutenje ujetosti v položaj, ki ga ne moreš spremeniti, in tistega neizbežnega, ki prihaja. Kar je bilo med pisanjem scenarija ideja, je tedaj skozi izkušnjo neizbežne prihodnosti postalo pristno občutenje in še poudarilo fokus najinega zanimanja. Zgodba o maščevanju tako ni jedro, ampak je postavljena kot okvir filma, znotraj katerega se izrisuje in vibrira potret določenega stanja - stanja ujetosti in tesnobe; naj bo to fizična ujetost, kot jo doživlja Veli, ujetost v sistem skozi oči Milene, ali pa ujetost v lastne občutke krivde in odgovornosti, ki zaznamujejo Aleka v tretjem delu filma. Preden se je snemanje končalo, je Sara umrla. Film sva posvetila njej,” je še dodala Prosenčeva.

V filmu igrajo Katarina Stegnar, ki velja za eno najbolj vsestranskih ustvarjalk na slovenski sceni performansa, Jernej Kogovšek, ki je svojo igralsko kariero začel v Čefurji raus!, Drevo je šele njegov drugi izlet v svet filma, ter 12-letni Lukas Matija Rosas Uršič.

BILJANA PAVLOVIĆ