Med zemljo in besedo
Po soncu spet hodi kodrolašček zlat, s popisanih strani spet sijejo zvezde in pesnik spet sadi, gnoji, okopava oljke in opeva angele, nam zagotavlja, da se za vsakogar med nami najde vsaj eden. Pri Mladinski knjigi je v zbirki Kondor izšel antologijski izbor poezije Toneta Pavčka (1928-2011).
LJUBLJANA > Ljubil je obe pokrajini, v katerih je bil doma, tako rodno mehko in valovito Dolenjsko kakor trdo Istro, ki jo je spoznaval v zadnjih poglavjih svojega življenja. Poleg njiju je najraje imel besedo in zemljo. “V obeh je mnogo slasti in muke ter mnogo ljubezni,” je zapisal leta 2008, na pragu svoje osemdesetletnice, v besedilu, ponatisnjenem tudi v novi antologiji. “Z besedo gradiš stavbo duše, iz zemlje rasteš in dihaš zahvalo nebu kot trave in trte ali neutrudna mravlja.”
Njegova pojoča in vznesena beseda je zadonela tudi minuli petek v ljubljanski knjigarni Konzorcij, kjer je urednik Andrej Ilc s številnimi gosti predstavil novitete Mladinske knjige, najprej prav antološki izbor Eh, srce ti moje ljubljeno z izbranimi pesmimi iz vseh Pavčkovih zbirk, poglobljeno spremno besedo Matjaža Kmecla in izčrpno bibliografijo.
Soustvarjalce je pohvalila tudi pesnikova hči, igralka Saša Pavček, in se še posebej zahvalila profesorju Jožetu Hočevarju, slavistu in očetovemu prijatelju, brez katerega bi se bila med kopico rokopisov izgubila.
Pavček je pesnik tako vitalistične prešernosti kakor tudi obupa in žalosti, ki sta ga zajela ob sinovem samomoru, a ju je postopoma zmogel preseči s spoznanjem, da “je življenje z vsemi blagoslovi še zmeraj tukaj in narekuje hvalnice vsemu, kar daje”, ugotavlja Kmecl in v spremni besedi zgoščeno povzema posamezne Pavčkove zbirke, od skupinskih Pesmi štirih iz leta 1953 - v novi antologiji so jih pomotoma pomladili za eno leto - pa vse do poslovilnih Angelov (2012), ki jih je Pavček pesnil že v mukah, soočen s smrtjo. “Začel se je, prešerni oznanjevalec življenja, bojevati z njo - tudi s pesmijo,” občudujoče zapiše Kmecl.
V zbirki Kondor so v prevodu mojstra Aleša Bergerja izšle tudi Zgodbe francoskega pisatelja Guyja de Maupassanta (1850-1893), “šprinterja” v dobi maratoncev, “v času grandioznih pripovednih fresk, romanesknih ciklusov in romanov-rek”, kakor ga označuje avtorica izbora in spremne besede Katarina Marinčič. Ugotavlja, da dela tega v svojem času komercialno uspešnega pisatelja “vsebujejo vse ustrezne sestavine za uspeh: napeto, ravno prav nenavadno zgodbo; zanimive, a obenem tipske značaje; pravo mero erotične dražljivosti, ki jo občasno zamenja ali dopolni srhljivost; več kot samo kanec cinizma, a tudi kanec sentimentalnosti”.
Med bralci v domovini je izjemno priljubljen tudi poljski pisatelj Wieslaw Mysliwski (1932). Njegov monološki roman Traktat o luščenju fižola, ki ga je poslovenila in s spremno besedo obogatila Staša Pavlović, so na Poljskem razglasili za najpomembnejšo domačo knjigo zadnjih 25 let, pisatelj pa je zanjo prejel tudi največjo poljsko literarno nagrado nike in tako obveljal za prvega, ki je bil tega priznanja deležen dvakrat; že leta 1997 so ga nagradili za roman Obzorje.
Za dve noviteti je bogatejša tudi zbirka Nova lirika. Ključ je doslej najobsežnejši slovenski izbor pesmi poljske nobelovke Wislawe Szymborske (1923-2012). Zanj je poskrbela prevajalka Jana Unuk, medtem ko je pesmi Palestinca Mahmuda Darviša (1941-2008), zbrane pod naslovom Opisovanje oblakov, poslovenila Barbara Skubic.
Predstavili so še Pravega moškega zate, novo biografijo leta 1934 v Kanadi rojenega velikega kantavtorja, pesnika in pisatelja Leonarda Cohena, ki jo je napisala glasbena novinarka Sylvie Simmons, poslovenila Miha Avanzo in Mario Batelić, uredil pa Boris Bogataj.
ANDRAŽ GOMBAČ
