Medeja: med grozo in milino
Predstava koprskega Malega mestnega gledališča Medejin spomin Uga Vicicha v režiji Livia Crevatina, ki so jo v začetku tedna uprizorili v koprskem gledališču, pomeni svež prispevek k istrski gledališki ponudbi.
KOPER> Antični mit o Medeji, materi, ki iz maščevanja in obupa zaradi moževe nezvestobe umori svoja otroka, je skozi stoletja vselej znova navdihoval dramatike in pisatelje, ki so z lastno interpretacijo strašljivega dejanja v zakladnico svetovne dramatike prispevali nekaj najpomembnejših dramskih in glasbenih del, v novejšem času tudi filmskih upodobitev.
Evripidu, Seneki, Cherubiniju, Corneillu, Hainerju Müllerju, Pier Paolu Pasoliniju in Danetu Zajcu, če omenimo le najpomembnejše, se je z enodejanko Medejin spomin pridružil tudi tržaški pisatelj Ugo Vicich. Delo je bilo kot radijska drama nagrajeno na natečaju Radia Capodistria, avtor pa jo je spoštljivo posvetil dolgoletni sodelavki, lani preminuli igralki Lidiji Kozlovič.
Zvest avtorjevi intimistični in malone monološko zasnovani predlogi režiser Livio Crevatin Medejino stisko postavlja v sodoben kontekst, kjer se junakinja skozi psihoanalitično seanso skuša dokopati do spoznanja o lastnem grozljivem dejanju, ki ga je njen razboleli um potisnil v podzavest. Paolo Bonesi v vlogi Medeje spremljamo v mojstrskem stopnjevanju tesnobnih stanj; igralka s ponotranjenim inštrumentarijem suvereno preigrava lestvico od najtemnejših registrov do trenutkov neizmerne miline. Manj hvaležna vloga terapevta, katalitične priče tragične izpovedi, je zaživela v diskretni interpretaciji Adriana Giraldija.
Predstava koprskega Malega mestnega gledališča (nastala je tudi v sodelovanju s piransko in koprsko gimnazijo z italijanskim učnim jezikom, Fakulteto za humanistiko in Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja iz Kopra) pomeni svež korak na pogumni poti majhnega gledališča, ki pa ga to poletje čaka zanimiva preizkušnja, saj je bil Medejin spomin povabljen v uradni program Mednarodnega gledališkega festivala Zlati lev v Umagu.
IRENA URBIČ