Medved prejel Valvasorjevo nagrado

RADOVLJICA > Muzealci so ob današnji priložnosti opozorili na finančno in kadrovsko podhranjenost muzejev.

Predsednica Slovenskega muzejskega društva Verena Štekar-Vidic je povedala, da je bil v zadnjih desetletjih na področju muzealstva storjen velik napredek. “Primerjajoč zadnja leta pa ostajamo kritični, smo često nezadovoljni in ne vidimo napredka, zlasti v muzejski zakonodaji, izobraževanju in možnostih zaposlovanja mladih,” je poudarila.

Kot je pojasnila, si zaradi tradicije in vloge, ki jo nosijo z varovanjem in popularizacijo kulturne dediščine, muzealci že dolgo prizadevajo za boljšo pravno podlago delovanja in za možnost univerzitetnega izobraževanja v muzeološki stroki.

“Mladih ni več v naših vrstah”

Predsednica komisije za Valvasorjeve nagrade Verena Vidrih Perko je dodala, da gredo slovenski muzeji z močno okleščenimi programi skozi težke čase in so kadrovsko čedalje bolj podhranjeni.

“Najhuje je, da mladih tako rekoč ni več v naših vrstah. Z njihovo odsotnostjo so izginile smelost in svežina misli, mladostna moč in želja po drugačnosti in spremembah. Ostajajo pa nam kontinuiteta, konformizem, včasih tudi prikrite politične intrige,” je opozorila in dodala, da je brez mladih regresija neizbežna.

Prepričana je, da so se muzeji dolžni odzivati na krizo in kot družbeni mediji odkrivati njene vzroke in jih pojasnjevati. “Identiteta, odkrivanje in utrjevanje splošnih človečanskih vrednot in ukoreninjanje v lastnem okolju so danes za slovenske muzealce ne le merilo, temveč profesionalni etični imperativ,” je poudarila.

Medvedova tri obdobja

Valvasorjeva odličja, ki jih Slovensko muzejsko društvo podeljuje ob mednarodnem muzejskem dnevu, 18. maju, predstavljajo jagodni izbor dela muzealcev v Sloveniji. Ime nosijo po polihistorju in zbiratelju Janezu Vajkardu Valvasorju (1641-1693), ki mu v Sloveniji pripisujejo pionirstvo na področju muzejske stroke.

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo je šla letos v roke mednarodno uglednemu galeristu z več kot 35 leti službovanja v Obalnih galerijah Piran Andreju Medvedu. Organiziral je številne monografske razstave in in jih utemeljeval s filozofskimi in umetnostnimi razstavami ter eseji. Odločilno je prispeval k novemu, filozofskemu pogledu na likovno umetnost, je obrazložila komisija.

Medved se je za podeljeno čast zahvalil in spomnil, da je njegovo delo mogoče razdeliti v tri obdobja. V obdobju 80. let se je posvečal slovenskemu slikarstvu, ki je tedaj prihajajo na plano, v drugem obdobju tujim avtorjem, v tretjem obdobju, ki še traja, pa se je posvetil študijskim monografijam s problematiko slovenskega slikarstva in kiparstva.

Prvič podelili Valvasorjev nagelj

Valvasorje nagrade za enkratne dosežke za leto 2013 so za projekt revitalizacije in umestitve muzejskih vsebin v Knežji dvor v Celju prejeli Darja Pirkmajer, Rolanda Fugger Germadnik, Jure Krajšek in Stane Rozman iz Pokrajinskega muzeja Celje. Gorenjski muzej Kranj je bil nagrajen za stalno razstavo Prelepa Gorenjska v gradu Khislstein, Metka Dariš iz Slovenske kinoteke pa za projekt Niko Matul: filmska scenografija - retrospektiva filmov in razstava.

Častno Valvasorjevo priznanje so prejeli Boštjan Perovšek za izjemne dosežke s področja ustvarjanja zvočnih prostorov za potrebe muzejskih postavitev ter Marta Matul in Barbara Matul Kalamar za Slovenski kinoteki podarjeno zapuščino Nika Matula.

Prvič podeljen Valvasorjev nagelj, namenjen projektom s poudarkom na socialni empatiji, je prejelo Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. Po daljšem času pa je bila ponovno podeljena tudi diploma za donatorstvo in sponzorstvo, ki so jo prejeli donatorji razstave Vrata: Prostorski in simbolni prehodi življenja v Slovenskem etnografskem muzeju.

STA