Z Andreo Bellavitejem po razstavi Mesto na meji: Meja je prostor spomina, srečanja in ponovnega povezovanja
Vsak mesec se ob različnih vodenih ogledih muzejska pripoved na EPICentru srečuje z izkušnjami različnih vodičev, ki regijo s svojim delom in raziskovanjem tudi soustvarjajo. Tako ob isti razstavi vsakič nastane nova zgodba. V petek je teolog, pisatelj in novinar Andrea Bellavite dodal unikaten pogled razstavi Mesto na meji v EPICentru.
Andrea Bellavite je prisotne popeljal po razstavi Mesto na meji v novogoriškem EPICentru.
Foto: Teresa VinziNa posebnem vodenem ogledu, pod naslovom Mostovi, zidovi in ponovno mostovi, je Andrea Bellavite v predstavil svoj osebni pogled na zgodovino meje med Goricama. Ni govoril le o mejni črti, ampak o njej kot prostoru, ki ljudi skozi čas ločuje, povezuje in znova ločuje.
Pripoved je zasnoval skozi šest zgodovinskih trenutkov, ki skupaj pripovedujejo zgodbo Goriške v 20. stoletju. Začel je pri Solkanskem mostu, ki je bil leta 1906 zgrajen, leta 1916 porušen in leta 1927 ponovno postavljen. Most je postal simbol spreminjajočega se odnosa med dvema mestoma, ki ju je meja fizično in simbolno ločevala, a ju hkrati nikoli povsem ni mogla ločiti.
Nato je predstavil čas nacifašizma in osvoboditve ter spomnil, da je bil to prostor vojne, trpljenja in nasilja, a hkrati tudi prostor srečanj, prijateljstev in medsebojne podpore. Ob tem je spregovoril o ponovni izgradnji mesta po vojni, s delnim odpravljanjem meje leta 2004 ter lanski Evropski prestolnici kulture. Na vprašanje, kaj je po zaključku Evropske prestolnice kulture GO! 2025 treba storiti, da se skupni prostor ohrani, je Bellavite poudaril pomen vsakdanjih srečanj. "Na vse načine je treba spodbujati, da se ljudje srečujejo. Dokler med ljudmi ne bodo normalna prijateljstva, po možnosti tudi ljubezen, bo vedno obstajal problem Italijanov in Slovencev. Menim, da za spodbujanje skupnega prostora ni potrebno početi velikih stvari. Treba je spodbujati, tudi prek časopisov in komunikacije, lepoto vsakdanjega srečevanja." je povedal Bellavite.
Zaključil je z razmišljanjem o lepoti goriške pokrajine in z vprašanjem, kako človek sooblikuje prostor, v katerem živi. Prav tako je spomnil, da skupna prihodnost Goriške ni odvisna le od velikih projektov in uradnih dogodkov, temveč predvsem od vsakdanjih srečanj, medsebojnega zaupanja in odprtosti med ljudmi na obeh straneh meje. V petek, 16. oktobra 2026, ob 17. uri, bo razstavi svoj pogled dodal nov gost, dr. Marko Klavora, zgodovinar in sociolog kulture. Tema njegovega sprehoda po razstavi bo Generacija rojena v Barakah. •