Melanholična faraonska nostalgija
Faraoni so s svojimi glasbenimi prijatelji v sobotnem večeru napolnili Avditorij in tistim srečnežem, ki so se dokopali do vstopnic (koncert je bil že nekaj dni prej razprodan), pričarali nepozaben večer.
PORTOROŽ > Tako, kot je bilo pričakovati, so istrski glasbeni virtuozi s svojim prepoznavnim slogom, prepletom popa, rocka in sredozemskih ritmov, prebudili čustva in nostalgične spomine med poslušalstvom. Na triurnem koncertu so se sprehodili čez svojo polstoletno glasbeno kariero, umanjkale pa niso niti njihove največje uspešnice, kot so: Ne bom pozabil na stare čase, Solinar, Kar je res je res, Mi ljudje smo kot morje itd ...
Ob občinstvu, ki jih je spremljalo ob ponarodelih pesmih, so se na odru Nelfiju Depangherju, Slavku Ivančiču in Pieru Poceccu pridružili številni gostje, kot so Mef in NOB, Tulio Furlanič, Marjan Malikovič, vokalna skupina Karina, Stevo Vujič, člani skupine Gedore Jan Baruca, Marko Hrvatin, Mitja Bobič ter drugi.
Faraone so najbolj zaznamovale Melodije morja in sonca, kjer so kar trikrat osvojili prvo nagrado občinstva: leta 1992 s skladbo E tristemente, leta 1994 s pesmijo Mi ljudje smo kot morje ter leta 1997 s Kar je res, je res. Trikrat so tudi sodelovali na Emi. Ob koncu koncerta so se poklonili tudi preminulim Faraonom, Enzu Hrovatinu, Ferdu Maražu, Črtu Janowskyemu ter Oliverju Dragojeviću, saj so bili Faraoni vrsto let njegova spremljevalna skupina.
Med zadovoljnimi obiskovalci se je po koncertu, ko so po Portorožu še odzvanjale njihove mojstrovine, predvsem pojavila želja, da na naslednji nastop Faraonov ne bo treba ponovno čakati deset let.
